Hudogriža v Paklenici

Pa je le napočil čas, da smo z AOjem napadli Hrvaško in šli ‘penjat’ dolge športno plezalne smeri v Paklenici. In prav luštno je bilo! V sredo se že okrog 12 dobimo v Škofji Loki Brico, Miloš in jaz, natovorimo avtodom ter se napotimo proti jugu. Vmes je sledil še postanek v Ljubljani, kjer poberemo še Jožeta ter se oborožimo s hrano in (predvsem) pijačo, kar po domače pomeni nekaj štek piva. Ker se nam nikamor ne mudi, z avtodomom pa ga tako ali tako ne moreš tiščati 140 po avtocesti, se odločimo, da jo zategnemo do Pakle kar ob...
Continue reading...

Prvič v Beli Peči

Spet je bilo lepo vreme, tako da smo se odločili, da gremo stestirati plezališče oziroma hrib Belo Peč, ki se dviga nad Tržičem. Tokrat nama je z Milošem uspelo angažirati celotno klapo, tako da se nas je v Kranju zbralo kar pet. Hitro smo se odpravili proti Beli Peči, do katere dostopiš tako, da prijaznemu kmetu plašaš 2 €, v vsako smer ti namreč kasira enega bruseljčana. Drugače ne gre, ker ima dedec kar pravo “parkirno” zapornico z avtomatom za kovance :). Me prav zanima, če je izračunal, kdaj se mu bo investicija povrnila. Glede na izkušnje od zadnje skalne...
Continue reading...

Blažčeva skala – Zajeda

Danes je bil kar prelep dan, da bi ždeli doma, in tako smo se jaz, Miloš in Jernej odločili, da gremo splezat kako večraztežajno smer. V igri sta bili dve lokaciji, Gradiška Tura in Blažčeva skala nad Dovjem. Suvereno je zmagala Blažčeva skala, ker se nam ni ljubilo vstajati ekstremno zgodaj in ker smo nekako predvidevali, da bo v tem lepem vremenu v Vipavi gneča neznanska, za Blažčevo skalo pa še v vodniku piše, da je plezališče relativno redko obiskano. No, naj takoj povem, da je tega res škoda, saj je stena visoka in široka, možnosti za nove smeri pa...
Continue reading...

Plezanje v Ospu – Medo

Pa je napočil čas. Dan, ko smo šli v Osp splezati Medota (3, 5b, 5b, 5c – according to Športnoplezalni vodnik). According to Brico, Miha in še en kup lanskoletnih tečajnikov gre za zarees zajebano smer, kjer se srečaš s svojo mejo. V vsaki priliki so nas namreč strašili s tem Medotom. Kako je bilo po mojem mnenju v resnici? Ni tako strašno, kolikor se sliši, je pa definitivno res, da najdeš svojo lastno mejo, kar je zelo odločilnega pomena. Poleg tega je bilo res, kar je rekel Miha že na začetku: če imaš pošlihtano psiho, boš smer zlezel, sicer...
Continue reading...