Zajeda Skute

Po resnično bednem in depresivnem (beri: deževnem) septembru je nastopil letošnji oktober, in eden za drugim so se vrstili lepi, jasni, topli in sončni vikendi. Tako se je obisk visokogorja podaljšal krepko v jesen/zimo, in z Markotom sva se za lepo soboto dogovorila, da greva plezat v Zajedo Skute (V-/IV, 370m).

IMG_3746.jpg IMG_3750.jpg IMG_3756.jpg IMG_3770.jpg IMG_3772.jpg IMG_3774.jpg

Skupaj z Rokom in Markotom se v petek po službi dobimo na parkirišču za Kamniško sedlo, cilj: bivak pod Skuto. Imamo še cca. 1 uro dnevne svetlobe, nato pa se začne počasi delati tema. Prvič hodim čez Žmavčarje navzgor, in gladko lahko potrdim, da je pot bolj primerna za sestop. V trdi temi nam še največ preglavic povzročajo melišča pod bivakom, toda tudi to težavno mesto prebrodimo in se znajdemo – na popolnoma zasedenem bivaku!

IMG_3780.jpg IMG_3782.jpg IMG_3784.jpg IMG_3796.jpg IMG_3797.jpg IMG_3804.jpg

Lep konec tedna je očitno na bivak privabil precej ljudi, tako da smo prisiljeni zasesti ležišča na tleh. Na bivaku nas sicer že pričaka David, in v močnem vetru si zunaj na precejšnjem mrazu – s sicer čudovitim razgledom na razsvetljeno Ljubljansko kotlino – privoščimo večerjo ter pivo. Sam sem s seboj prinesel tudi jegermaister, ki pa nekako ne gre v promet…

IMG_3814.jpg IMG_3820.jpg IMG_3822.jpg IMG_3830.jpg IMG_3832.jpg

V bivaku nama je z Markotom kmalu žal, da sva s seboj tovorila zimske spalke, saj je notri temperatura kot pri vretju, in zjutraj se dodobra zažejani zbudimo v mirno in jasno jutro. Sončni vzhod s samega bivaka je vsekakor veličasten in vreden zgodnjega vstajanja, nato pa se nikomur nič ne mudi. Z Markotom si pripraviva ležeren zajtrk, nato pa naju čaka sproščen sprehod pod stenami Skute do vstopa v najino smer.

IMG_3838.jpg IMG_3844.jpg IMG_3849.jpg IMG_3852.jpg IMG_3856.jpg

Vstopa ni težko najti, in nekje med 9. in 10. uro začneva s plezanjem. Ne moreva verjeti, da je na soncu sredi oktobra lahko tako toplo! Kakorkoli, smer se nama zdi obema odlična, škoda le, da je težav relativno malo (sicer je sama zajeda, detajl smeri, kar malo pretirano opremljena). Nad zajedo naju pričaka lažji svet, kjer se preobujeva v gojzarje, povarujeva se le še v izstopnem kaminu/zajedi (III), ki ponudi sicer res krasno plezarijo! Do vrha nato slediva lahkim prehodom, ki naju zavedejo nekoliko preveč na desno, tako da pravzaprav izplezava na južni greben. Vrh je nato oddaljen le še 5 minut hoje stran.

IMG_3859.jpg IMG_3862.jpg IMG_3863.jpg IMG_3864.jpg IMG_3868.jpg

Na vrhu srečava precej pohodnikov in Maretovega znanca iz ferajna, in po uživanju v razgledih je čas za dolgi sestop v dolino. Sprva navzdol do bivaka, kjer v nahrbtnike pospraviva še spalke in smeti od prejšnjega dne, nato pa ekspresni sestop čez Žmavčarje.

IMG_3873.jpg IMG_3875.jpg IMG_3878.jpg IMG_3879.jpg IMG_3881.jpg

Dan se zaključi na čudoviti kavi in tortici v Šenčurju v zadnji sončni svetlobi.