Slabi vremenski obeti za centralno Švico so naju z Maretom prisilili, da še enkrat preveriva opcije, in jugozahod Švice je obetal lepše vreme, tako da sva brez pomisleka spakirala robo ter se odpeljala novim krajem naproti. Jugozahod Švice je zanimiv košček sveta – medtem, ko imaš v dolinah že skoraj občutek, da si doma, saj so le-te kar dobro naseljene (Sion, Martigny), se Centralne Alpe nezadržno poganjajo proti nebu. Regija je dom številnim štiritisočakom, med njimi najvišjem vrhu Švice – Domu – pa seveda markantnemu Matterhornu, visoki Monte Rosi, elegantnemu Weisshornu, in še in še in še.
Z Markotom se usmeriva v dolino Saas Grund, ki sem jo nekaj let nazaj že obiskal. Tako kot ob mojem zadnjem obisku imajo v dolini simpatičen sistem, kjer plačaš nekaj več frankov za prenočišče v kempu, v zameno za to pa dobiš zraven zastonj vozovnice za večji del žičnic v okolišu, kar ti omogoča pristop na vse okoliške štiritisočake in na sploh hribovcu omogoča veliko svobodo v sredini pregrešno drage Švice :).
Po prihodu se po romarski poti povzpneva v Saas Fee, in Marko prvič vidi blišč in prestiž švicarskih mondenih mestec. Navkljub temu dejstvu je Saas Fee lepo mestece, ki po mojem mnenju zaenkrat še ni prezasičeno s turisti. Sledeč dan je napoved sončna, in jasno je, da se odpraviva plezat! Izbereva si smer Panorama (5a, 360m) v južni steni Jagihorna, tritisočaka v soseski Lagginhorna in Weissmiesa. Od srednje postaje žičnice nama pristop pod steno vzame debelo uro; navkljub lovljenju prvih gondol se pod steno znajdeva za številnimi navezami, in kar malo namrgodeno se postaviva v vrsto za izbrano smer. Mare v miru skadi čik, navezi pred nama dava nekaj raztežajev prednosti, nato pa se zapodiva v smer, ki ponuja res uživaško plezarijo, ki nudi fantastične razglede proti Hochsaas-u, štiritisočakoma Lagginhornu in Weissmiesu, ter pa seveda slavni kulisi na drugi strani doline (Allalinhorn, Alphubel, Taschhorn, Dom, Nadelhorn, Lenspitze).
Smer je lahka, nadpovprečno navrtana, in brez večjih zapletov se nekaj ur kasneje znajdeva na precej obljudenem vrhu Jagihorna; razlog namreč tiči v dejstvu, da na vrh vodi precej popularna ferata, ki vsebuje celo viseči most. Na vrhu pokramljava s simpatičnim škotskim parom, ki nama zagreto svetuje plezanje v gori Miroir d’Argentine (seveda jih poslušava; več o tem v kasnejši objavi). Med sestopom se ustaviva še v koči na piru, poslikava svizca, ter ogledava stezo za fatty kolesa, ki jih kaniva zajahati drug dan.
Sledeči dan se z gondolo povzpneva na Hochsaas, in v množici turistov opazujeva frajerje, ki imajo gor na ledeniški moreni pravi kemp. Pikice v snežni belini se že vračajo z vrha Weissmiesa, in obema je kar malo žal, da nisva s seboj vzela zimske opreme, saj bi na Weissmies ali Lagginhorn definitivno lahko skočila pogledat. Za spust nazaj v Saas Grund si izbereva kolesa z debelimi gumami, ki jih rentaš na srednji postaji gondole, in ker sva oba tudi gorska kolesarja, s kolesi pogumno drviva navzdol v evforiji in navdušenju nad preprostimi stvarmi v življenju :).
Galerija slik
