Smuk z Višarij

Se opravičujem da je bila na blogu toliko časa (2 meseca!) taka suša. Izgovori, izgovori, izgovori… Nekje med med pripravo in zagovorom diplome, službo ter res neverjetno obupnim vremenom mi je uspelo pridelati še 2 “plezalski” poškodbi, da sem zamudil še tisto pol-tedensko okno lepega vremena, ki nas je razveselilo nekje konec januarja. Hvala bogu sem se približno pokrpal, in že cel februar mi je v glavi odzvanjalo samo to, da naslednjega okna ne bom zamudil. No, na “okno” sem moral čakati le do tega tedna, saj so vremenarji napovedali dva lepa, sončna dneva. Na hitro se v službi zmenim,...
Continue reading...

Turni izlet na Mrežce

Pa ga je le nekaj nakipalo (snega, namreč)! Če sva v sredo zgodaj zjutraj s kolegom ždela v avtu in se ozirala naokrog po razmočenem Rudnem polju, je bila ta petek situacija le nekoliko drugačna. Ko se zjutraj v družbi Evgena in Mareta pripeljemo do konca ceste za Lipanco, je namreč naokrog kronično pomanjkanje snega, pa še ta je ves razmočen od padavin, ki so pretekla dva dneva neusmiljeno talile preostalo snežno podlago. Na parkirišču smo prvi (kasneje smo odkrili, da smo izbrali napačen dostop – naša pot namreč potrebuje za doseg Blejske koče 4km, medtem ko je preostali del...
Continue reading...

Iskanje sonca na Lepem Vršiču

Cel teden šajbe in zoprno delo, ki nekako ni dopuščalo dopusta, je bil razlog, da sem komaj čakal vikend. Že n-terič se moram zato zahvaliti Kavčičem, da so me navkljub “družinskemu” izletu za vikend vzeli s seboj na turo (da ne omenjam odličnega sendviča, ki sem ga bil deležen). Najboljši ste! Kakorkoli, tokrat je bila na sporedu “lahkotna” dopoldanska tura. Ker je tudi Maja rekla, da bi si želela kdaj v hribe iti pozimi, Janez izbere kičast vrh po imenu Cima Bella/Lepi Vršič (1911m). Zaradi silne popularnosti omenjenega kuclja je ura zopet rana (ob petih štartamo iz Škofje Loke) –...
Continue reading...

Pred-službeni skok na Dovško Babo

V petek sem imel na Jesenicah zadnji pregled za poškodbo prsta (ujeee, zdaj sem končno zdrav in lahko plezam!!). Ker je bil napovedan strašansko lep dan, sem že v začetku razmišljal, da bi izkoristil obisk bolnišnice z ugodno lego Jesenic za gorniške dejavnosti. Kot se ponavadi vse izteče, tudi tokrat nisem bil sam v teh mislih. Janez in Tušek sta namreč imela ravno tako zaradi fantastične vremenske napovedi plan pred službo skočiti na en kucelj. Ta kucelj je bila Dovška Baba, naskok pa smo kanili opraviti na turnih smučkah. Kot se razume za pred-službene izlete, me budilka vrže pokonci malo...
Continue reading...

Turni smuk s Kleka

Po propadlem planu za plezanje zaledenelih slapov smo se z Matejo, Janezom, Tino in Mihom hitro zedinili, da so razmere ravno pravšnje za ponovno smučanje po deviškem pršiču. Z Matejo določiva dva finalna kandidata v ožji izbor kucljev, po katerih bi se bilo navkljub visoki stopnji plazovne nevarnosti (frišno zapadel sneg) dokaj varno spustiti – Blegoš in Klek. Pa jaz prevesim tehtnico na stran Kleka, saj imam Blegoš res pred nosom, pa še nekako sumimo, da bo obisk za vikend velik. No, tudi za Klek smo slišali, da je precej popularen, in zato zjutraj udarniško že ob 6 štartamo iz...
Continue reading...

Turni izlet v Karavanke

Mare mi je že med tednom omenil, da ima dela z diplomsko čez glavo in si v petek želi iti nekam na luft. Pa sva študirala, kaj vse bi se dalo početi, pa nama na pamet ni padlo nič konkretnega. Slapov ni (oz. se nama ni dalo spet furati v Maltatal), za frikanje smo nekako računali že za v soboto… kaj preostane drugega kot turna smučarija. Mare sicer trobi okoli Kriške stene, vendar sem sam s 4. stopnjo nevarnosti plazov zelo dvomljiv glede tega načrta… ko se Mare sliši z Mirotom (njegova objava), mu ta seveda pove isto stvar. Na...
Continue reading...

Novo leto na planini Laz, vol. 3

Tjaoo! Le kako naj začnem tole objavo? Sem pol leta govoril, da me na Laz ne bo več za novo leto. Pa ne, da bi me motila družba, ki je bila vsako leto res enkratna, zabavali smo se po dolgem in po čez – nekako sem se naveličal okolice (beri: grapo med Kredo in Slatno sem plezal že vsaj 7-krat), pa tudi stažu primerno (absolvent) sem hotel letos iti na kakšen bolj pijanski izlet v tujino. No, plani so bili narejeni za Prago (to bi blo dobr!), a so se izjalovili, tako da sem nazadnje sestri poslal razočaran e-mail, če...
Continue reading...

Dopoldanski skok na Soriško planino

V četrtek sem (klasično) bil pri Bricu na naviranju plastike, nakar upade Mato in me vpraša, kva kej počenjam naslednji dan. No, si rečem, odlično, na šihtu sem si vzel frej, pa bomo kam šli. Plan je, da skočimo preverit, kakšne so razmere za turno smuko. Ker se ravno isti dan zgodi nesreča s smrtnim izidom (snežni plaz) vemo, da se z razmerami ni za hecati, tako da se odločimo za varno smuko nad Soriško planino. Meni je zelo všeč, da štartamo šele malo pred 9 iz Kranja, tako da se prvič v tednu zares naspim (sej veste, veseli december,...
Continue reading...