Prejšnjo soboto smo se spet mudili v skali. Z Matejem sva se že v torek, ko smo frikali v Preddvoru, začela meniti za vikend. Matej je seveda ves napaljen, saj je preteklih 14 dni plezal praktično vsak dan. No, nekateri imamo faks ter druge obveznosti, tako da nam je uspelo čas najti šele v soboto. Pridruži se nama še Miloš in Jože, nazadnje (kot ponavad, ane) pa še Jernej in Simon, ki imata kot običajno svoj režim, saj morata popoldne z ženama v šoping :). Zjutraj se pred Qlandijo dobimo ob prijetni 9. uri in se hitro odločimo za plezališče...
Continue reading...
Tokrat se mi res ne da pisati, tako da samo na kratko: navkljub zgodnjem vstajanju (ob 5:00 iz Loke) je bila cesta do planine Blata živ led, tako da sva bila z Juretom primorana avto pustiti kar na dnu. Sledila je 1.5 ura hoje do planine Blato po poledeneli cesti in prvič res opaziva, kako so slapovi dobro narejeni. Poleg dveh krakov v glavnem delu slapov se je letos naredil še en slap nekoliko naprej ob cesti, ki je tudi dolg za nekaj cugov in konkretno debel. Škoda, da je že vse odlimano od skale! No, na Lazu sva ob...
Continue reading...
Namesto gaženja do jajc do Kredarice me je že večer pred tem dejanjem klical Matic in me vprašal, če bi šel frikat na primorsko. Po premisleku sem se mu pridružil, tako da sva naslednje jutro ob ne prav zgodnji uri štartala proti Žirem, saj sva kanila plezati v družbi še treh Žirovcev. No, tam se zadeva kar zavleče, saj so ga prav vsi fantje večer prej pili, tako da klicarjenje “kje si” povzroči šele zbujanje zgoraj omenjenih oseb :). Pa kaj pol, gremo pa u izi še na en kofe. Ko se nas nakaplja vseh 5, pa iz Žiri štartamo...
Continue reading...
Že nekaj časa sva se s kolegom iz Češke, Ondrejem, menila, da pride v Slovenijo na ledno pležo in pohajkovanje po hribih (aga!). Žal je za prihod izbral ravno najbolj neugoden teden, saj je v nedeljo / ponedeljek prišla nova, precej velika pošilka snega, nato pa so temperature divje skočile pokonci. A nič ne de, Ondreju na chatu v ponedeljek povem, da bomo nekaj pač našli, in v torek zečer 2 čeha (Ondrej & Martin) parkirata pred našo hišo. Je pa jasno, da bo led plezabilen samo še v sredo in četrtek, saj za petek napovedujejo vročih 15 stopinj v...
Continue reading...
Za vikend se je napovedovalo okno lepega vremena. Ker je Brico prejšnji teden imel ravno v Logarski dolini s slovenskimi vodniki v gosteh francoske mojstre ledne tehnike in ni mogel prehvaliti razmer, je hitro padla odločitev, da letošnjo ledno tehniko naredimo ravno tam. Zadevo sta popisala tudi Jure in Matej. Sam sem v petek odpisal zadnji izpit, tako da sem komaj čakal priložnost, da grem spet razbiti malo ledu na svež luft :). V soboto se tako zjutraj ob 7 dobimo pri Bricu in se z njegovim kombijem odfjakamo proti Logarski dolini. Do tja sploh ni tako daleč, kot se zdi,...
Continue reading...
V petek smo se skupaj z Jožetom in Evgenom odločili, da gremo pogledat slapove v soteski Pekel pri Borovnici. Vsi smo nekoliko omejeni s časom (zgodnje popoldne), prav tako pa po večini Slovenije rahlo sneži. Na kratko: ni se nam dalo iti v kakšen bolj resen slap, bili pa smo tudi obveščeni o ne tako dobrih razmerah v Tamarju. Štarta se ob 9 v Medvodah, nato pa z Evgenom pičiva še do Vrhnike, kjer pobereva še Jožeta. Sledi vožnja do Borovnice, ki je kar nekje v p**** ma*****. Še precej naprej od vsem znanega tehničnega muzeja v Bistri. Ker ne...
Continue reading...
Med izpitnim obdobjem (kao) ni časa za konkretno ledno pležo, razmere pa so bile (do danes, ko ga sneg MEDE) precej obupne, saj je pritisnil mraz in nekako ni bilo želje po nabijanju v trd led pri minus desetih stopinjah v naravi. Rešitev: Mlačca. Že sredi tedna začnem najedati ljudstvu in hitro se nas nabere ekipa štirih srčnih mož (jst, Miloš, Joža in Matic). Še posebej z Maticem se že nekaj časa meniva za kako skupno udejstvovanje. Mimogrede izvem še, da bosta v plezališču še Mato in Domen. Odrinemo bolj pozno, saj nas zadržujejo izpiti, tako da smo z Miloševo...
Continue reading...
Po petkovem izpitu sem si za nagrado dodelil 1 dan (umskega) počitka, vendar sem že vnaprej bil precej prepričan, da bom nazadnje najverjetneje končal v Lazu, saj imajo letošnji tečajniki ravno za vikend tečaj zimske tehnike. No, ker je Bricotu res primanjkovalo osebja sem rekel, zakaj pa ne. Ker smo vsi lene živali in rajši gremo ponoči v hribe, kot da bi morali naslednji dan vstajati ob nehumani uri (kaka 5. ura zjutraj…), nekaj pred 7. uro zvečer švignem proti Sv. duhu, kjer poberem še Ferlana, nato pa se dobimo z Milošem in Tino pred Qlandijo. Ker vsi ostali gredo...
Continue reading...
Naključje je naneslo, da se mi je faks končal nekoliko prej, in ko sem se iz Ljubljane peljal proti domu nisem mogel prenesti dejstva, da je tako lep dan. Tako na hitro pokličem Miloša, ki mu prav tako uspe najti luknjo, in čez pol ure se že dobiva pred Mercatorjem v Kranju. Destinacija: Jezersko. Med potjo pomalicava in se okrepčava (jogurt & velike žemlje FTW), in točno ob 12 parkirava na koncu travnika na poti proti tovorni žičnici. Nato pa v pristnem Jezerskem mrazu (ki je sicer kasneje “čudežno” izginil :)) preoblačenje iz kavbojk v bolj topla oblačila. Na sredi...
Continue reading...
Za petek so obeti spet bolj klavrni, saj naj bi bile temperature ponovno čez ničlo, veter pa celo noč neumorno trese našo kočo; vendar smo se iz našega izleta včeraj naučili, da razmere so, le najti jih moraš. Zato se tri naveze odločimo, da splezamo slap Tjonnstadbergfossen (WI4), ki se nahaja direktno nad centrom mesta Rjukan (in je, mimogrede, osvetljen tudi ponoči, tako da ga lahko plezaš tudi v soju čelnih svetilk). Ko pridemo pod slap, so razmere nekoliko slabše, kot smo pričakovali, saj je pvri cug precej voden. Miloš in Knific se odločita, da bosta raje šla še malo...
Continue reading...