Hemsedal 2013: Slapovi nad mestom Fagernes

Dan poprej smo si že ogledali “ogrevalna” slapova nad mestom Fagernes, ki sta zgledala zelo zdrava (beri: modre barve) in nič preveč težka za začetno uplezavanje v ledu. Hopa cupa, obilen zajtrk v obliki jajc in sira, in že parkiramo pod privatno cesto, ki nas pelje pod slapove. Matej in Igor zastavita tak tempo, da sam komaj hlastam za skupinico, ampak ima stvar za posledico vsaj to, da slapove dosežemo že po kakih 20 minutah. Najprej se lotimo desnega slapu po imenu Hyllebekken, ki nosi oceno WI3 in je dolžine 150m. Igor se ga loti po levi strani, jaz pa...
Continue reading...

Hemsedal 2013: Pot navzgor & prvi slapovi

Pa je zopet napočil čas, da se odpravimo poplezavat zaledenele slapove v Skandinavijo. Tudi tokrat je organizacija potekala izredno raztreseno, saj nam je nekaj tednov pred odhodom pol ekipe odpovedalo udeležbo. No, štirje zagreteži smo ostali, namesto s kombijem pa smo se na pot odpravili kar z avtomobilom. Ker je bil izlet šparovne (“študentske”) narave, smo vso hrano nabavili že doma, kar je imelo za posledico to, da v avtomobilu niti podrazno ni bilo več prostora za 4 pare krpelj in lavinske opreme, ki je tako morala ostati doma. Predvsem za krplje nam je bilo sicer kasneje precej žal, ampak...
Continue reading...

Zmrzovanje v Maltatalu

Že cca. 1 teden sva bila z Matejem zmenjena, da se za vikend špricne v Maltatal. En teden nazaj je namreč Mitja Šorn na spletni strani napisal, da so razmere dobre in da je kar lepo število slapov varnih za ledno poplezavanje. Seveda se zavedava, da bo za vikend večja gužva, ampak med tednom ne utegneva, zato se na koncu zmenimo za soboto. Matej zraven povabi še Mareta, Domna in Anjo. A glej ga zlomka, v petek pozno zvečer folk skensla udeležbo, tako da se v soboto zjutraj znajdemo jaz, Matej, Mare in Jure za volanom. Pa ni nič narobe,...
Continue reading...

Plezanje v Dvigradu

Eto, spet šimfam vreme :). No sej, tokrat bo objava bolj kratka. Še vedno pogrešam(o) Makedonijo, tako da smo se z druščino odločili, da izkoristimo okno lepega vremena v Istri in gremo plezat. Miha, Tina in Hafnerji so šli dol že v petek ter dan preživeli v Limskem kanalu, nakar so prespali v Mihovem stanovanju. Za naslednji dan smo se odločili za Dvigrad. Tako se v soboto zjutraj iz Loke odpravimo še jaz, Maja, Jernej in Teja. Kmalu smo v Istri, in posledično v Dvigradu :). Vreme je res majka; sicer je dostop nekoliko vlažen (tudi zemlja, kar nas cel...
Continue reading...

Osvajanje štiritisočakov v Švici

Brico je tečajnike, kot vsako leto, konec junija peljal v Švico narediti ledeniško tehniko. Ker se lani dane ekskurzije zaradi izpitov nisem mogel udeležiti (sem pa ledeniško tehniko opravil na Mont Blancu), sem se za pot odločil letos. Z Milošem sva bila edina predstavnika najine generacije, z nami pa je bil še Luka, ki je obiskoval šolo še eno generacijo pred nami. Z Milošem sva imela namen ostati v Švici tudi 3 dni po odhodu ostale ekipe ter osvojiti še kak štiritisočak. No, ta plan se je kasneje izjalovil :). Tako se v sredo zjutraj nabere ekipa – vseh skupaj...
Continue reading...

Prvomajski oddih v Rovinju

Ker nisem imel namena celotne prvomajske počitnice posedati doma, smo se z Milošem, Tino, Igorjem in Karmen prav na hitro zmenili, da bi odšli plezat v Istro. Ker sta bila Tina in Miloš tam ravno kak vikend nazaj in sta se imela super, smo se odločili, da ponovimo celotno zadevo. Tina, Miloš, Igor in Karmen so imeli  namem ostati do torka, sam pa sem planiral že v soboto iti nazaj (v nedeljo sem namreč moral cel dan pomagati Bricu pri uvajanju tečajnikov v večraztežajne smeri, plezali smo namreč v Ratitovcu), tako da smo šli ločeno. Tina in Miloš v avtodomu...
Continue reading...

Rjukan 2012: (6) Poslednji slap: Tjonnstadbergfossen

Za petek so obeti spet bolj klavrni, saj naj bi bile temperature ponovno čez ničlo, veter pa celo noč neumorno trese našo kočo; vendar smo se iz našega izleta včeraj naučili, da razmere so, le najti jih moraš. Zato se tri naveze odločimo, da splezamo slap Tjonnstadbergfossen (WI4), ki se nahaja direktno nad centrom mesta Rjukan (in je, mimogrede, osvetljen tudi ponoči, tako da ga lahko plezaš tudi v soju čelnih svetilk). Ko pridemo pod slap, so razmere nekoliko slabše, kot smo pričakovali, saj je pvri cug precej voden. Miloš in Knific se odločita, da bosta raje šla še malo...
Continue reading...

Rjukan 2012: (5) Škotske razmere v sektorju Gausta

Naslednje jutro je z vetrom podobno kot prej: brije kot zmešan, poleg tega pa termometer na zunanji strani hišice kaže nič kaj obetavnih 5 stopinj. Pogled skozi okno pokaže, da se je dovoz do parkirišča, kjer imamo parkirane atomobile, povsem odjužil in čez noč zamrznil, tako da nas ob avtomobilih čaka živ led. Že ob zajtrku večji del ekipe navija za frej dan, vendar se jaz, Jernej in Miloš ne damo – saj nismo prišli na Norveško počivat! Tako brž vzamemo vodniček v roke in takojci lociramo sektor Gausta, ki se nahaja na vrh planote pod vrhom Gaustatoppen (1883m). Ostali...
Continue reading...

Rjukan 2012: (4) Ozzimosis

Že sredi spanja zjutraj naš trojček, ki spi zgoraj, zasliši močno šumenje; Mare sicer pribije:”Pizda to je ziher šporget spodej,” vendar je resnica to, da veter vije skozi Rjukan kot zmešan. Zjutraj, ko se zbudimo in pristavimo kofe, situacija ni nič boljša, saj drevesa vsenaokrog premetava, kot da bi bili igrače. Vsi se strinjamo, da dan pavze ne bi škodil, vendar nas ekipa iz sosednje koče ob 10 pokliče, da so v šli sektor ob poti na smučišče, ki je varno skrit v soteski in popolnoma zaščiten pred vetrom (Ozzimosis). Tako tudi nas 8 odpujsa proti temu sektorju. V sektorju...
Continue reading...

Rjukan 2012: (3) Fabrikfossen

Pa smo se spet zbudili v še eno zimsko jutro. Dan: torek. Vremenski obeti so sicer nekoliko bolj slabi kot prejšnje dni, saj naj bi bile temperature vse tja do 5 stopinj. Celotna klapa iz naše koče se skupinsko odloči, da je že čas, da se zapodimo v nekaj bolj konkretnega; tako ob 9 ponovno odrinemo iz hiške in ob 10 že stojimo pod slapom Fabrikkfossen (WI3). Do vznožja slapu bi z Milošem prišla že kake pol ure prej, a je Miloš zjutraj pozabil plezalni pas; seveda se je tega spoznanja zavedel šele, ko smo parkirali avto. No, nič ne...
Continue reading...