Sprehod po Madisonu, WI

Madison je prestolnica zvezne države Wisconsin v Združenih državah Amerike. Simpatično mestece izstopa v marsikaterem pogledu – za ameriške standarde je majhno (cca. 240.000 prebivalcev), praktično vsako leto se znajde v vrhu lestvice po najvarnejšem mestu v ZDA, v mestu se prelije gromozanska količina alkohola, prebivalstvo je mlado in relativno športno ozaveščeno, ekstremnih debeluhov je precej manj kot drugje po Ameriki, vse prometnice imajo urejene proge za kolesarje, velik delež podjetij je v lasti zadrug oz. delavcev, in še bi lahko našteval… Biser mesta je državna univerza University of Wisconsin – Madison, ki vsako leto predstavlja dom kakim 40.000 študentom....
Continue reading...

Devil’s Lake national park

Leto je naokoli, in službena pot me je zopet ponesla v Združene Amerike, natančneje ponovno v mesto Madison v zvezni državi Wisconsin. Tokrat sem v ZDA ostal 3 tedne, zato sem prvi vikend veselo pritrdil povabilu sodelavca, ki je z družino nameraval obiskati zgoraj omenjeni kraj. Devil’s Lake je nacionalni park ob istoimenskem jezeru, ki je v povečini izredno ravni deželi Wisconsin svetla izjema – jezero in okoliške hribčke (ki so za naše razmere res hribčki) so namreč daljna tisočletja nazaj preoblikovali ledeniki. Pri nas njihova višina (nekaj 100 višinskih metrov) ne bi dosegla niti skomiga z rameni, tukaj pa...
Continue reading...

Vikend v Paklenici

Kislo aprilsko vreme (ki se je kasneje sicer uneslo) je bilo razlog, da sva se z Janezom prav hitro začela dogovarjati o tradicionalni spomladanski Paklenici. Pridruži se nama še Jernej, in zaradi vremenske napovedi v nedeljo ob štirih zjutraj že dirjamo proti Metliki. Ko okrog petih zjutraj poberemo še mladeniča, ki je zaspal za volanom in razbil avto, ter ga odložimo v Metliki, se že začne delati dan. Med vožnjo po Velebitu moram priznati, da smo bili vsi kar negativno razpoloženi, saj je zunanja temperatura kazala -1 stopinjo, vsenaokrog pa je bilo megleno in oblačno. Pa vendar – ko izstopimo...
Continue reading...

Chamonix 2014: Kozmični greben… do konca

Kot bi trenil, smo se znašli večer pred zadnjim dnem v Chamonixu pred odhodom domov. Kam iti za zaključek že tako fenomenalnega izleta? Neuspeh v Cosmique Arete nam nekako ni dal miru, zato z Janezom predlagava, da se ga lotimo še enkrat. Ekipa se brez ugovorov strinja, in kar malo neučakani se odpravimo spat. Naslednje jutro se vsi napravimo v dvojne dolge gate, polartec, saj je za Aiguille du Midi napovedanih -9 stopinj ter močan veter. Po enournem čakanju na gondolo (spet smo bili prvi na blagajni, pa se je kar nekaj gorskih vodnikov “uštulilo” v gondole pred nami) in...
Continue reading...

Chamonix 2014: Vallee Blanche in Grand Montets

When in Rome, do as Romans do. Tudi mi smo spoznali resničnost tega stavka, ko smo se v sredo zopet v jutranji gužvi drenjali pred vstopom v gondolo za na Aiguille du Midi. Naše plezalske ambicije preteklih dni smo za kratko odložili na čakanje, saj pol metra pršiča dejansko res obljublja samo eno zvrst zimskega udejstvovanja – turne smuke, seveda! Kot preostalih 99% prebivalcev Chamonix-a se tako v vetrovnem, rahlo oblačnem jutru znajdemo na Aiguille du Midiju. Le en dan prej smo bili zgoraj med redkimi obiskovalci (čeprav je bilo vreme lepše), danes pa gorska postojanka poka po šivih. Vodniki...
Continue reading...

Chamonix 2014: Neuspel poskus Kozmičnega grebena

Za torek je bila vremenska napoved dobra, zato smo se s celotno ekipo zelo hitro strinjali, da takoj poskusimo splezati Cosmique Arete na Aiguille du Midi. Pol metra novozapadlega snega in 4. stopnja (se mi zdi) plazovne nevarnosti nam je dala jasno vedeti, da za kako resno turo, koluar, grapo ipd. pogojev ni, medtem ko smo si bili enotni, da bo grebensko prečenje relativno varno. Zaradi pričakovane gužve na Aiguille du Midi smo tam že pred prvo gondolo, in med prvimi tisti dan izstopimo na s soncem obsijano ploščad Aiguille du Midija. Po dveh dneh slabega vremena in manjka hribov...
Continue reading...

Chamonix 2014: Zasnežen začetek tedna

Chamonix, evropska (če že ne svetovna) prestolnica alpinizma, ne potrebuje nobenega uvoda. Že samo pogled na vse visoke hribe, ki so tako množično skoncentrirani ob prvaku Alp, Mont Blancu, jemlje sapo. Če človek prebere še zgodbice kakega Twighta in njegovih “sobojevnikov” o psihotičnih lednih trakovih po granitnih štrajfah, pa mu utrip še bolj naraste. Sam sem si Chamonix že nekaj časa želel obiskati v zimskem obdobju, saj so hribi pozimi vedno lepši – samo slutil sem lahko, kaj ta izjava pomeni za Centralne Alpe. Ko je Mare tako prvič omenil idejo o Chamonixu, nisem pretirano odlašal :). Ekipa se je...
Continue reading...

Hiter obisk ZDA – Madison, Wisconsin

Po nekajmesečnem delu na projektu je delo obrodilo sadove in službena pot me je zanesla v Madison, Wisconsin, USA. Prav pretirano veliko časa za sightseeing ni bilo, ampak nekako se mi zdi, da je potovanje v ZDA že samo po sebi dovolj zanimivo, da si zasluži svojo objavo :). Po pristanku v Atlanti me je čakala precej zanimiva izkušnja. Saj, nekako sem pričakoval (in slišal), da so Američani res paranoični, kar se tiče terorizma, in ob prihodu na letališče ti je hitro jasno, da te čaka dolg proces. Ameriški državljani se nekako precej “enostavno” zmuznejo skozi ločeno vrsto, kjer jih...
Continue reading...

Burja v Paklenici

Janez mi že sredi tedna omeni, da planira za podaljšan vikend skočiti v Paklenico. Sam sem sicer malo v dvomih, ker imam na šihtu precej dela, ko pa prestavimo trajanje izleta samo do ponedeljka (kar pomeni, da bi moral odpovedati le 1 dan službe), pa se ne morem več upreti :). Tako v soboto popoldne sedemo v avto in v pičlih 4 urah že parkiramo v Starigradu pri znanem kempu, Vesni. Ekipa je tokrat bolj “hribovska”, Jani, Štefan in Janez ter moja malenkost. Zanimivo je, kako je na morju vse lepše. Samo, da se pripeljemo iz tunela Sv. Ana, že...
Continue reading...

Hemsedal 2013: Grotenutbekken

Za zadnji dan smo že cel teden vsak pri sebi v mislih premlevali, kateri slap bi si izbrali za “grande finale”. Seveda nas je vse dražil (in strašil!) Hydnefossen, vendar smo se nato že sredi tedna odločili, da bo moral počakati na naslednje leto, saj je Matej pogledal za nevarnost plazov, ki ni obetala nič dobrega. Dostop do Hydnefossen-a poteka namreč po očitni plaznici, kamor se nanaša sneg iz 2 grap ob slapu ter vsa masa snega, ki kakorkoli prileti čez slap sam. Ravno tako ni bilo videti nobene gazi, kar pomeni, da bi morali brez krpelj gaziti dostop, ki...
Continue reading...