Goatfell & Glen Rosa

V septembru sem se po službeni dolžnosti planiral udeležiti frontend konference v Londonu. Ker sem imel letalsko karto za na Otok že plačano, dopusta pa tudi še nekaj dni, sem se zato ekspresno odločil, da moje bivanje podaljšam in skočim še za nekaj dni na Škotsko. Zraven povabim Špelo, ki že dlje časa (neuspešno) išče sopotnike za trekking po Irski ali Škotski. Ker imava na voljo le 5 dni, se nazadnje kristalizira ideja o obisku otoka Arran. Gre za majhen, mednarodno precej neznan otok v neposredni bližini Glasgowa, ki pa je prava “Škotska v malem”, saj ponuja samotne atlantske plaže, pristne škotske vasice, pašnike, ovce, svojo destilarno,...
Continue reading...

Podaljšan vikend v Dolomitih

Z očetom sva se na lep septemberski vikend odpravila v Dolomite. Nastanjena sva bila v koči Rifugio Lagazuoi na prelazu Passo Falzarego, ki je kar presenetila, saj sva dobila svojo sobo z lastno kopalnico. No ja, konec koncev je koča ob cesti, tako da so taki luksuzi nekoliko bolj pričakovani, pa vseeno… Prvi dan sva se odločila za obisk gore Col di Lana. Gora je dostopna v nekajurnem pohodu s prelaza, in je predvsem lep razglednik, saj ponuja čudovite poglede proti Marmeladi, skupini Sella, Tofanam, Cinque Torrim, ter kraljici okoliša (vsaj če si alpinist), Civetti. Vrh je sicer zanimiv tudi zaradi turbulentne zgodovine;...
Continue reading...

Plezanje v Jagihornu – Saas Grund

Slabi vremenski obeti za centralno Švico so naju z Maretom prisilili, da še enkrat preveriva opcije, in jugozahod Švice je obetal lepše vreme, tako da sva brez pomisleka spakirala robo ter se odpeljala novim krajem naproti. Jugozahod Švice je zanimiv košček sveta – medtem, ko imaš v dolinah že skoraj občutek, da si doma, saj so le-te kar dobro naseljene (Sion, Martigny), se Centralne Alpe nezadržno poganjajo proti nebu. Regija je dom številnim štiritisočakom, med njimi najvišjem vrhu Švice – Domu – pa seveda markantnemu Matterhornu, visoki Monte Rosi, elegantnemu Weisshornu, in še in še in še. Z Markotom se usmeriva v dolino Saas...
Continue reading...

Hanzova pot na Mojstrovko

Hanzova ferata na Mojstrovko v slabem vremenu je že kar nekakšna klasika naju z Milošem, in ker ture že kako leto nisva ponovila, je bil skrajni čas, da to napako popraviva! Dan dogodka: sreda, po službi, vreme: oblačno s severnikom, kraj nesrečnega imena: Vršič, ekipa: Luka in Miloš. Pripravljena na zimo v rukzak vrževa pasove, cepine, dereze ter 30m štrik. Ko prispeva pod severno steno Male Mojstrovke, kar malo debelo pogledava – pričakovala sva, da bo sneg, ne pa, da ga bo toliko. Prečenje po snežiščih do vstopa v ferato je kar malo antiklimatičen, saj je podlaga mehka in mokra, in...
Continue reading...

Bavški Grintavec

Relativno lepo napoved sva z Jakom izkoristila za obisk Bavškega Grintavca. Na to goro sem si želel povzpeti že nekaj časa, pa je vedno prišlo na vrsto kaj drugega. Pretekli teden je sončno vreme dalo nekaj upanja, da je kaj snega že skopnelo, vendar si z Jakom ne delava utvar in rutinsko v nahrbtnik vrževa dereze in cepin. Že sredi noči kreneva iz Železnikov, in ko se naredi dan, začneva z vzponom iz kraja Soča ob istoimenski reki. V dolini že veje pomladna sapica – ob Soči je vse pozelenelo, na cesti sem in tja že srečaš kakega turista, veter...
Continue reading...

Greben Vrbanovih špic

Budilka me vrže pokonci ob pol 6. zjutraj. Zunaj je seveda še črna tema, saj smo sredi decembra. Da je bera motiviranosti še bolj polna, me že na tako fantastično obetajoče nedeljsko jutro boli glava. Ko se enkrat obrnem v postelji, je ura že 6. zjutraj. Ja ni kej, kar malo se prisilim iz postelje, ker vem, da mi bo sicer še cel teden žal. Lepa vremenska napoved v hribih je pač za izkoristiti, sploh v veselem norem decembru. Po pol ure priprav sem nared, in že drvim Gorenjski naproti – cilj: greben Vrbanovih špic, tokrat solo. Zajtrk in prepotrebno kavo...
Continue reading...

Nizki vrh nad Balo

Poplava dela. Selitev na svoje. Službeno potovanje. “Zastrupitev” z vodko. Še enkrat tradicionalni prehlad ob menjavi sezon… Tako nekako bi lahko povzel zadnji mesec mojega življenja. Zunaj pa tako lepa jesen, kot že dolgo ne! Ko znaki prehlada začnejo minevati, imam vsega dovolj, in hitro najdem še dva kronična hribolazca z abstinenčno krizo, Janeza in Petro. V pomanjkanju zimskih razmer in nesigurnosti zaradi večmesečne odtujitve od skale si izberemo tehnično nezahteven dvatisočak po imenu Nizki vrh. Po vožnji čez povsem kopen Predel se ob začetku dneva znajdemo ob koncu ceste v dolini Bavšice, in že tam je slutiti, da bomo dan preživeli v popolni samoti. Pot...
Continue reading...

Triglav

Z Matevžom sva prejšnji vikend skočila na Triglav. Zaradi tople jeseni sva dereze & cepin potrebovala le za zadnji vzpon z Zahodne Triglavske planote na vrh Triglava, ter za sestop nazaj do Kredarice. Aja, gor sva šla čez Plemenice, dol ša čez Prag. Krasen dan! p.s. Če ni inspiracije za pisanje je pač ni, upam, da bodo slike povedale tistih tisoč besed 🙂 Galerija slik...
Continue reading...

Jesenski paket v Grintovcih

Zaradi delovne zasedenosti sem v zadnjih tednih komaj opazil, kako se je v naše kraje prikradla jesen. Po intenzivnem obdobju deževja sem se tako pretekli vikend ponovno odpravil v višave dihat svež gorski zrak. Šele tedaj sem zagledal, kako se je drevje prebarvalo v oranžne in rjavkaste odtenke, kako je odpadlo listje do potankosti zakrilo vse gozdne poti, kako hladni so postali gorski hudourniki, kako kratek, a čist in opran je postal dan, … Prvotni plan, prečenje Kamniških Alp od Grintovca pa do Kamniškega sedla oz. Planjave, smo zaradi večih razlogov vrgli v koruzo, pa se je na koncu vse skupaj odlično izteklo, saj...
Continue reading...