Dolgi hrbet

V nedeljo je bilo napovedano lepo vreme, in po številnih zapletih in usklajevanjih se nas je nabrala kar lepa skupinica istomislečih hriboljubov. Odločimo se, da se bomo povzpeli na Skuto. Napovedan je mraz, tako da se odločimo za relativno pozen štart ob 5 zjutraj iz Škofje Loke. Z dvemi avti se zaparkiramo pri Suhadolniku in prej kot v uri se že potimo v bregu na poti do Kokrškega sedla. Vzpnemo se po Taški, in del z lesenimi stopnicami in zajlami je kar neprijetno pomrznjen, tako da si tam vzamemo nekoliko več časa. Sicer pa se prav kmalu znajdemo pri Cojzovi koči, ki...
Continue reading...

Narodni park Arthur’s Pass

Po obisku narodnega parka Mt. Cook se je vreme nekoliko poslabšalo, tako da sem 2 dni preždel v majhnem podeželskem mestecu Geraldine. Nato pa se je vreme zopet izboljšalo, in napotil sem se proti zadnji “kljukici”, ki sem jo kanil obiskati: narodnemu parku Arthur’s pass. Arthur’s pass je naravni prehod čez osrednji greben južnih novozelandskih alp in povezuje vzhodno in zahodno obalo. Sam nimam namena prečkati celotnega prelaza, vendar pa se zapeljati v njegovo osrčje in tam preživeti še nekaj dni v gorski kulisi. Prelaz je sicer lociran na skromni višini cca. 800m nadmorske višine, cesta pa večji del poti...
Continue reading...

Narodni park Mt Cook

(opozorilo: objava vsebuje neizmerno količino slik Mt. Cooka, šibkejšim odsvetujem ogled) Med žmurjenjem v Wanaki sem vztrajno spremljal vremensko napoved za narodni park Aoraki/Mt. Cook. Moje potovanje se nekako bliža koncu, in ena stvari, ki sem jih definitivno želel videti, preden zapustim deželo, je visokogorsko osrčje južnih alp, narodni park Mt. Cook z istoimenskim vršacom. No, po nekaj dneh se mi je nasmenhila sreča, saj se je vreme stabiliziralo, in prav zagreto sem zapustil Wanako in se usmeril proti jezeru Pukaki, ki predstavlja vstopno točko za goro Aoraki/Mt. Cook. Že ko sem prispel do obal jezera Pukaki, sem ga zagledal....
Continue reading...

Wanaka, drugič

Po Milford Tracku sem se naslednji dan moral posloviti od ameriškega partnerja, Kyla, ki je letel nazaj v Montano. Kar malo težko se mi je bilo sprijazniti z dejstvom, da bom spet potoval sam, čeprav je bilo po svoje kar okej, saj je bilo življenje s Kylom kar drago za moj budget :). Vreme se je začelo malo bolj kisati, tako da sem par dni užival v mirni Wanaki. Edina omembe vredna stvar, ki sem jo storil dan po odhodu Kyla je bila vzpon na Roy’s Peak. Gre za 1578m visok hrib nad jezerom (in mestom) Wanaka, ki naj bi...
Continue reading...

Milford track

Milford Track je najbolj znan “Great Walk” na Novi Zelandiji. Začne se ob obali jezera Te Anau ter sledi reki Clinton do prelaza Mackinnon, nakar se spusti v dolino reke Arthur ter sledi le-tej do njenega izteka v fjord Milford Sound. Je tudi najboklj reguliran: nujno moraš spati v kočah, nujno ga moraš opraviti v 4 dneh (ne moraš ga skrajšati). Te regulative so sicer izredno zoprne, vendar zagotavljajo, da je vsak dan med dvema kočama zgolj 40 pohodnikov, tako da je občutek na poti še vseeno zelo divji (redko srečaš druge pohodnike). S Kylom sva nekako vedela, da bo...
Continue reading...

Poskus Mt Earnslaw

Po nekaj dneh se s Kylom zopet srečava v Queenstownu. On je ravno prehodil Routeburn track, sam pa sem se nekaj dni zabaval v okolici Milford Sounda. Pred najinim odhodom na znameniti Milford track nama ostaneta dva dneva “lufta”, in ker je napoved za narodni park Mt. Aspiring relativno obetavna, skujeva drzni načrt: prvi dan se bova povzpela do bivaka pod goro Mt. Earnslaw (2819m), ki se nahaja na višini cca. 2200m, drugi dan pa kreneva na vrh, ter nazaj v dolino do avta, ter nazaj v Queenstown. No, vse skupaj se je izteklo precej drugače, saj sva goro dodobra...
Continue reading...

Milford Sound

Jugozahodni del južnega otoka Nove Zelandije se imenuje Fiordland, in človek bi težko našel bolj primerno ime. V regiji, ki pokriva praktično celoten jugozahodni del južnega otoka prebiva siromašen odstotek populacije, saj iz Tasmanskega morja v celino segajo zares globoki fjordi, ki jih na vse strani omejujejo strme stene bujno poraščenih vršacov. Kot je dejal že kapitan Cook, ko je plul mimo, od daleč izgleda, kot da so gore tako strme in našpičene, da med njimi ne more obstajati nobena dolina. No, pa doline vseeno obstajajo. Druga značilnost regije je vodnatost; tukaj se letna količina padavin meri v metrih! Ko...
Continue reading...

Kepler track

Po trourni vožnji iz Queenstowna se s Kylom znajdeva v mestecu Te Anau. Simpatično, umirjeno mestece (tipično novozelandsko mesto) je izhodišče za Kepler track ter za vse ostalo v okolici Milford Sounda. Ko v DOC pisarni prevzameva karte za Kepler track, opaziva, da sta čez cca. 1 teden 2 prosti mesti na najbolj znanem trekingu v deželi, Milford track-u. Gre za štiridnevno popotovanje po regiji Fiordland, ki ga je načeloma potrebno rezervirati že več kot pol leta vnaprej. Samo spogledava se in se nasmejiva – noben od naju se ni nadejal, da bo obiskal ta treking, ampak če sta 2...
Continue reading...

Queenstown

V Queenstown prispem okrog 3. ure popoldan, ravno v turistični gužvi, za povrhu pa je še sobota. Ob prihodu v mesto sem dobesedno šokiran – občutek imam namreč, kot da bi zajeli vse turiste, ki se nahajajo na južnem otoku Nove Zelandije, in jih stlačili v to simpatično mestece ob jezeru Wakatipu. V nenormalni gužvi odkrijem, da so vsa parkirišča v mestnem središču seveda plačljiva; ker se ta dan dobim z američanom Kylom, plačam tistih nekaj dolarjev in se odpravim na sprehod po “downtown”-u. Queenstown je adrenalinska prestolnica Nove Zelandije. Tukaj so prvi na svetu začeli z bungee jumpingom, danes...
Continue reading...

Wanaka, prvič

Ko prispem v Wanako, majhno turistično mestece ob istoimenskem jezeru, se res počutim, kot da bi prišel domov. Oz. drugače: počutim se, kot da bi prišel v Bohinj ali Kranjko goro v vrhuncu poletne sezone. Seveda je okolica drugačna, ampak tisti vibe, da bi tukaj lahko ostal kar nekaj časa, je vsekakor tam. Center mesteca Wanaka je majhen in prijeten, in tam najdeš vse, kar potrebuješ: nekaj outdoor trgovin, rentanje vsega mogočega (gorskih koles, kajakov, quadov, motorjev, …), dobro založen supermarket, nekaj gostiln in pivnic (ki jih žal nisem uspel bližje spoznati), ter samo jezero Wanaka, ki ima dovolj stopinj,...
Continue reading...