Po končanju ture v narodnem parku Nelson Lakes sem se navkljub nekoliko slabši vremenski napovedi za zahodno obalo odločil, da švignem po njej navzdol proti Wanaki v osrčje južnih alp. Vremena se nisem tako zelo bal, saj sem prav od vseh, ki so obiskali regijo, slišal, da so imeli slabo vreme, in tako ali tako nisem pričakoval nič boljšega. Sprva me je pot v žgoči sončni vročini vodila skozi sotesko reke Buller, kjer na račun pridejo predvsem ljubitelji vodnih avantur, predvsem kajakov in soteskanja. Regija je precej neobljudena, mest ni veliko, tista, ki so, pa so tako ali tako ostanki...
Continue reading...
Vremenska napoved le bila za nekaj dni slaba za celoten severni del južnega otoka. Pa sem si rekel, da imam dosti tega lovljenja vremena, in se napotil proti narodnemu parku Nelson lakes. Narodni park vsebuje dve večji jezeri, ki sta približno velikosti našega Bohinjskega, ter ogromno manjših luž v višjih legah parka. Sam park leži na severnem izteku južnih alp, in obe večji jezeri sta obdani s strmimi gozdnatimi pobočji, ki se na vrhu iztekajo v visokogorsko travo in skalnate grebene. No, tako sem sklepal iz slik, saj so bili vrhovi gora ob mojem prihodu v oblakih. Prvo noč sem...
Continue reading...
Vreme v regiji Nelson se je začelo kvariti: prva nevihta je kemp ujela zjutraj. Navkljub temu se odločim, da izvedem dvodnevno turo okrog gore Mt. Arthur (1795m) v narodnem parku Kahurangi. Po adrenalinski vožnji po izredno strmem makadamu se šele ob 12 znajdem na parkirišču. Vreme ne obeta nič dobrega in hitro odpišem idejo, da bi se povzpel na sam vrh in si ogledal apnenčaste skalne sklade, ki so predstavljali kuliso izhoda iz rudnikov Morije v filmu Gospodar prstanov. Načrt spremenim: šel bom do koče Salisbury hut po gozdni poti (12km), tam prespal, naslednji dan pa vrnil v dolino. Pa...
Continue reading...
Po trekingu okrog gore Taranaki se je prilegel umirjen večer s tušem. Zavil sem na bližnjo cesto, ki se imenuje “Surf Highway”, ki pelje ob obali narodnega parka Egmont in vsebuje cel nabor peščenih plaž s konstantnim vetrom. Prenočil sem v enem izmed številnih kempov na obali, ter občudoval dolgo temnopeščeno plažo, ki je bila povsem neobiskana. Glede na res konstanten veter po celotni Novi Zelandiji bi rekel, da je še vedno prostora za številne tuje surfarje ogromno (ali pa sem zgolj zamudil glavno sezono). Kakorkoli, ker so se moji dnevi na severnem otoku iztekali, sem se napotil še na...
Continue reading...
Ker sem si potovanje splaniran tako (trajekt s severnega na južni otok je drag in ga moraš rezervirati vnaprej), da bom na severnem otoku le malo časa, sem se odločil, da na severnem otoku izvedem le en daljši treking. Zaradi hvale, da na njem ni gužve, sem se odločil za krog okrog gore Egmont oz. Mt. Taranaki. Taranaki je 2509m visok vulkan, ki na zahodnem delu severnega otoka dobesedno štrli iz oceana. Celotno območje vulkana je bilo razglašeno za nacionalni park, sicer pa je vulkan nazadnje bruhal 300 let nazaj in je še vedno potencialno aktiven. Lahko bi se odločil...
Continue reading...
Za 2. januarja je bila napoved lepa, predvsem za zahod Slovenije in sosednjo Italijo, zato smo se s Petro in Janezom odločili, da ga izkoristimo za izlet v hribe. Plazovna nevarnost 3. stopnje in pretekle izkušnje so bile dežurni krivci, da smo si za cilj izbrali Jof di Miezegnot/Poldašnja špica, 2087m, nad dolino Zajzere. Ob 6. štartamo iz Škofje Loke in prav kmalu dihamo svež jutranji zrak v dolini Zajzere. Severna stena Montaža je že poleti osupljiva, v zimski preobleki pa nate naredi še večji vtis! Ne pomaga, da se nam z druge strani doline v obraz svetlikajo modri trakovi številnih slapov v...
Continue reading...
Letošnje novo leto sem preživel v selški dolini, in ker sem domov prišel šele ob 6:33 zjutraj na prvi dan novega leta, se mi prav pretirano ni mudilo v hribe. No, pa sem se motil, saj sta me kolega, s katerima sem preživel novo leto, že kaj kmalu pozvala na ponoven izlet v hribe. Za spremembo od prejšnjega večera se odločimo za lagoden “sprehod” na Lubnik. Ker je bil lep dan, sem s seboj vzel fotkič in posnel nekaj okoliških zanimivosti. Na vrhu je štrudl in čaj tako ali tako padel na plodna tla, snega pa je bilo po poti dovolj,...
Continue reading...
Ker ponavadi zadnje čase na blogu samo še jamram, kako obupno vreme imamo že dolgo časa, sem se tokrat odločil, da tega vsaj v tem zapisu ne bom počel. Je bil izlet enostavno preveč fantastičen, da bi se sekiral s preteklostjo. Lepa napoved naju je z Janezom zmamila, in praktično istočasno sva vsak zase prišla na idejo, da bi v sredo zgodaj zjutraj osvojila kak kucelj. Sam sem nekako predlagal Malo Mojstrovko, ker bi kasneje moral še v službo, razgledi pa bi bili lepi. Od idiličnega gorskega sončnega vzhoda sem se ob pol 3 zjutraj počutil povsem odtujen. Vsako leto pozabim, kako je...
Continue reading...
Letošnje leto res ni radodarno z lepim vremenom. Cel november sem čakal na lepe dneve, in šele proti koncu meseca so se dežni oblaki odpeljali iz naših krajev ter dovolili, da je nad Gorenjsko posvetilo malo sonca. Ker mi letos dopusta žal že kronično zmanjkuje, je bila datumska izbira torej očitna – vikend! V soboto me je pogled skozi okno v dolini, tako kot druge dneve v tednu, pričakal z nič kaj obetavno meglo. Ker sem penzionersko vstal šele pozno zjutraj, mi je bilo pač jasno, da kakšnih velikopoteznih hribov ne bo uspelo obhoditi – pa sem se odločil za “bližnji” hrib,...
Continue reading...
Na prelepo jesensko nedeljo smo se z Matejem in Anjo odpravili skupaj v hribe. Klasičen “itinerary” čez Komarčo na sedmera jezera se je izkazal za fantastično izbiro, rana ura odhoda pa prav tako, saj smo sončni vzhod ujeli ravno pred kočo na Triglavskih jezerih. Naj povem le to, da so bili razgledi cel dan sapo jemajoči, sprehod skozi mrzlo dolino triglavskih jezer pa izredno blagodejen za dušo in telo :). Prihaja zima! Galerija slik...
Continue reading...

