Izlet na Malo Mojstrovko

Nekaj pred 9. uro zjutraj me pokonci vrže telefon. Na drugi strani je Miloš, ki me sprašuje, če imam danes kej časa: “Ja valda da imam, samo a ni obupno vreme??” “Ja je ja, sam a vseeno skočiva pogledat na Mojstrovko?” “Ja pa pejva ane!” V pol ure se tako zvalim iz postelje, pripravim rukzak in oddrvim proti Kranju. Celotno Gorenjsko zajema nizka oblačnost, ki nikakor ne bo šla stran, zato si pri Milošu v miru narediva jajčka za fruštek, nato pa oddrviva proti Kranjski gori. Ob prihodu na Vršič sva sevede edina norca, tako da zasedeva mesto na popolnoma...
Continue reading...

Kalški greben

Nekateri veste, nekateri pa ne, da sem si pred 1 mesecem počil prst na roki. Zoprn dogodek se je dogodil pri “nedolžnem” kolesarskem spustu (ajde, bilo je downhill) s Križne gore v bližini Škofje Loke. Pa je šla roka v gips, in za 4 tedne sem se moral zaposliti z nešportnimi aktivnostmi, kjer je prednjačilo delo in diploma. Hvala bogu sem ujel okno slabega vremena, tako da praktično nisem nič zamudil. Ko sem en teden nazaj končno dobil gips dol z roke, mi je bilo takoj jasno, da moram hitro nazaj ven, na luft! Kot bi me nekdo poslušal, se...
Continue reading...

Obisk Montaža in Špika nad Hudo polico

S staršema sem se že nekaj časa menil, da bi poleti skupaj skočili kdaj v hribe. Ker noben od nas ne pozna preveč dobro Zahodnih Julijskih Alp, sem hitro predlagal planino Pecol, oz. prvaka Zahodnih Julijcev, Montaž (Jof di Montasio/Špik nad Policami, 2753m). Zaradi bajeslovne Pipanove lestve si sposodimo še pasove in samovarovalne komplete, in navkljub delno oblačnemu vremenu rezerviramo spanje v koči Brazza, ki stoji na planini Pecol nad prelazom Sella Nevea. Po ne prezgodnjem zajtrku se počasi odpravimo na pot. Naprej od Rabeljskega jezera se vsi peljemo prvič in sam sem precej navdušen – cesta do Selle Neveje...
Continue reading...

Izlet na Krnska jezera

V (vsaj do zdaj!) ne preveč hribovski druščini smo se v nedeljo potepali po čudovitem svetu posočja. Ker se je Saša pred kratkim začela ukvarjati s hojo v breg in planinarjenjem, Nina pa je iz primorskih koncev, je bil izlet kot na dlani – sprehod do Krnskih jezer iz Lepene, nato pa namakanje utrujenih udov v Soči. Ker smo ta pravi hribovci (in navkljub mojemu protestu, ker sem imel še dolg od zgodnjega vstajanja 2 dni prej) se z Gregorjem, Sašo in Alešom iz Železnikov odpravimo ob pol 5 zjutraj. Nekje vmes se srečamo še z Nino, nato pa naprej...
Continue reading...

Delovna akcija v Lazu

Z Maretom sva se na hitro zmenila, da bi v nedeljo skočila v hribe. Ker slišiva, da se Anja in Matej odpravljata v Laz, kjer naj bi Bric vrtal neko novo plezališče, se jim na hitro “uštuliva”. Seveda z lastnim prevozom, ker sva lena in bi se rada normalno naspala :). No, ko po šokantnem ropu v Bohinju (10€ za cesto) parkirava na pločevine polnem parkirišču pri planini Blato, odkrijeva, da sta Anja in Matej šla raje drugam. Eh. nič ne de, si rečeva, in po quick čik pavzi ga Mare že šopa v breg, sam pa s kitaro v...
Continue reading...

Ob polni luni na Ratitovec

Z Gregorjem sva se že nekaj časa menila (vse od podobne avanture 2 zimi nazaj), da bi bilo treba ponovno ob polni luni na zasnežen Ratitovec. Čakati je bilo potrebno le, da nakipa zadostno količino snega (ob pomanjkanju snega je ponoči 3x bolj temno, ker se lunina svetloba nima od česa odbijati). No, sneg je padel, polno luno pa smo ravno tako dočakali. Tako se z Gregorjem ob 10 dobiva v Železnikih in prav kmalu parkirava na poledenelem parkirišču pred vasjo Prtovč. Poleg naju je samo še 1 avto od Mateja, ki me mimogrede obvesti, da na vrhu brije kot...
Continue reading...

Vikend v Mežici

Z bivšimi sošolci smo se že lep čas menili, da bi tekom poletja nekam skočili. No, plani se vedno izjalovijo, poletje je šlo mimo, na srečo pa je Cuzo zorganiziral bando, da smo se konec tega tedna odpravili v Mežico. Odhod je bil določen v četrtek popoldne, nakar se nas je peterica v dveh avtomobilih odpeljala preko Jezerskega ter Avstrije proti Mežici. Aja, zakaj ravno Mežica? Janova mama se je preselila v dom za ostarele, tako da jim je v Mežici ostala hiša, ki jo kanijo na pomlad prodati. No, do takrat je hiša frej, pa smo rekli, da gremo...
Continue reading...

Prečenje Škednjovec – Debeli vrh

Enkrat za spremembo smo se vsi strinjali, da bi bilo fino iti v hribe samo pohajkovat. Brico je bil podobnih misli, saj je v petek in soboto planiral izvesti “spoznavno” turo za udeležence letošnje odprave v Peru. Cilj je bil seveda jasen – planina Laz in bohinjski konci :). Sam osebno sicer ne grem v Peru, vendar se mi je že dolgo luštalo po klasičnem izletu v hribe, tako da vprašam, če je okej, če grem zraven. Seveda se me nobeden ne brani :), prav tako pa zraven povabim še Nado, ki me že nekaj časa  prosi, da naj jo...
Continue reading...

Plavanje na Lazoviškem prevalu

Tokrat se mi res ne da pisati, tako da samo na kratko: navkljub zgodnjem vstajanju (ob 5:00 iz Loke) je bila cesta do planine Blata živ led, tako da sva bila z Juretom primorana avto pustiti kar na dnu. Sledila je 1.5 ura hoje do planine Blato po poledeneli cesti in prvič res opaziva, kako so slapovi dobro narejeni. Poleg dveh krakov v glavnem delu slapov se je letos naredil še en slap nekoliko naprej ob cesti, ki je tudi dolg za nekaj cugov in konkretno debel. Škoda, da je že vse odlimano od skale! No, na Lazu sva ob...
Continue reading...

Božično rajanje na planini Laz

Že lansko leto smo novo leto preživeli v Bricotovi koči na planini Laz. Letos ni bilo nič drugače, saj je Miloš že sredi leta rezerviral kućo, klapa pa se je nabrala v momentu – nismo dvakrat musknili, pa se nas je nabralo 20 (za novo leto). Tekom leta je bilo sicer naknadno izvedenih še nekaj rošad, vendar je glavnina ekipe ostala enaka. V ponedeljek se na planino odpravi prva ekipa (Tina, Miloš, Simon, “Janko” in Knific), pridružita pa se jim še Mateja in Janez, ki tovorita opremo, in Brico s svojo ekipo. Jernej jim sledi v torek – v dolino...
Continue reading...