Zimski vikend paket – Rožičeva + Kramarca

Relativno stabilna napoved (in hvaljenje razmer po internetu) je botrovalo dejstvu, da smo se v soboto z Jakom, Robertom in Ladotom odločili za naskok Teranove. Ob relativno penzionerski uri se dobimo v Kranju, kjer pred odhodom spijemo kofe. Bolj, ko se vozimo proti Jezerskem, slabše je vreme, in na koncu ceste pred Ravensko Kočno nas začne prati droben dež. Nekateri se sicer še vedno ogrevamo za Teranovo, češ, saj nismo iz cukra, vendar po parih minutah po cesti navzdol primaširata Miha in Jože ter povesta, da razmer zgoraj ni. Ja nič, potem pa drugam :). Nazaj v avto, in gasa proti Zelenici. Glede...
Continue reading...

Boomer’s Requiem

Kot bi trenil se je naše škotsko dopustovanje bližalo koncu, in tako smo se še v trdi temi v nedeljo zbudili v zadnji plezalni dan na Škotskem. Ker je Miloš dan poprej suvereno dejal, da si bo vzel zadnji dan frej, da bo spočit za nočno vožnjo nazaj v Edinburgh, smo ostali z Matjažem in Janezom sami, da si splaniramo izlet za zadnji dan. Bodimo neizvirni in pojdimo še enkrat pod Ben Nevis, kaj pa drugega! Zopet se vzpenjamo proti koči CIC, in zopet v nastajajočem dnevu (tokrat še zadnjič) občudujemo občutek razsežnosti, ki jih ponuja Škotska. Lepo vreme je za konec vikenda pripeljalo velik...
Continue reading...

Cairngorms & Creag Meagaidh

Na Škotskem je zima! Ti šment, zopet je napovedano slabo vreme… Kam iti na ta prečudovit vetroven in deževen petek? Celotna ekipa počuti ravno dovolj pustolovsko, da se odločimo zamenjati stalno lokacijo (okolica Fort Williama) in iti pogleda dlje proti vzhodu, v pogorje Cairngorms. Pogorje Cairngorms slovi po divjem vetru, relativno varnem dostopu ter kratkem, a zelo intenzivnem kombiniranem plezanju v veliki naklonini. Smeri redko presegajo 100m, 120m, vendar so strme in začinjene. Sliši se enkratna izbira za vetrovno in oblačno vreme. Tokrat nas zgodnja ura ne prepriča, in šele med 6. in 7. uro zjutraj se napokamo v avto in oddrvimo novim...
Continue reading...

Greben Aonach Eagach

  Po dnevu res obupnega vremena se nam zopet nasmehne sreča – za četrtek vremenoslovci ponovno obetajo lepše vreme. Ker je nametalo nekaj novega snega, si nismo čisto na jasnem, kam bi ta dan zaradi vprašljivih razmer šli – dokler Miloš ne predlaga grebena Aonach Eagach, ki mu ga je nekaj dni poprej na vrhu Ben Nevisa toplo priporočil poljski sonarodnjak iz Edinburgha. Grebena je za dobrih 5 kilometrov, dviga pa se direktno nad magistralno cesto, ki teče skozi Glen Coe. Takoj smo vsi zagreti, saj se nam je ledeniška dolina Glen Coe ob prihodu na Škotsko s svojo lepoto res vtisnila v spomin! Vožnja nam...
Continue reading...

Point Five Gully

Če človek pogleda relief Ben Nevisa s satelita, mu takoj v oči padejo številni koluarji oz. grape, ki jih obkrožajo strme stene. Podoben občutek imaš, ko stojiš pod samo steno – neštete grape, vmes pa množica mešanih smeri, vse to ima med našimi stenami morda še najboljši približek v Begunjščici, le da je v igri granit. Za drugi dan, nedeljo, našega obiska Škotske, smo se zopet odločili za Ben Nevis. Ko je napovedano jasno vreme z vetrom 20mph (to je za Škotsko zelo malo – primerljivo, če bi bilo pri nas brezvetrje), pač greš v največjo in najbolj znano steno naokrog.   Smer, ki...
Continue reading...

Tower Ridge

V tišini hodimo po lično urejeni stezici proti vznožju severne stene Ben Nevisa. Naše ritmično dihanje sem in tja prekine le kakšna opazka in še nekoliko zaspan vzdih navdušenja. Spodnji del poti se namreč vije skozi pravi kaledonski pragozd, ki je tako neverjetno drugačen od slovenskih gozdov, da se za vsakim ovinkom čudimo in gledamo naokrog. Vidi se, da je podnebje vlažno, saj mah obrašča starodavna drevesa na vse strani, pot pa je navkljub suhemu vremenu dodobra navlažena. Po slabi uri hoje po gozdu kar naenkrat pred nami zazija odprt svet, in znajdemo se v (poleti verjetno močvirnatem) odprtem svetu, ki se počasi vzpenja proti severni steni...
Continue reading...

Kočna – v iskanju grap

S Scotland crew – Matjažem, Milošem in Janezom – smo se že nekaj časa dogovarjali za skupno plezarijo. To soboto smo se nekako le uskladili, in ker so trenutno razmere v visokogorju enkratne, smo se odločili za južno steno Kočne. Z Janezom sva to steno po zobeh vlačila že nekaj let, in tokratna vremenska napoved je končno obetala primeren trenutek za naskok – konkreten mraz, malo vetra, majhna količina snega ter visoka oblačnost. Zaradi teh dejavnikov smo tudi uro odhoda dorekli na (dokaj zmerno) 5. uro zjutraj iz Škofje Loke. Ko vstanem, na telefonu zagledam SMS, da se nam Miloš ne bo...
Continue reading...

Triglav

Z Matevžom sva prejšnji vikend skočila na Triglav. Zaradi tople jeseni sva dereze & cepin potrebovala le za zadnji vzpon z Zahodne Triglavske planote na vrh Triglava, ter za sestop nazaj do Kredarice. Aja, gor sva šla čez Plemenice, dol ša čez Prag. Krasen dan! p.s. Če ni inspiracije za pisanje je pač ni, upam, da bodo slike povedale tistih tisoč besed 🙂...
Continue reading...

Zimski Jalovec

Zimski Jalovec je bil na visokem mestu med mojimi željami že kar nekaj časa. V belino odet se pozimi prelevi iz že tako šarmantnega lepotca v res pravi ledeni kristal. V ponedeljek sva obadva z Janezom imela podobne želje – za torek je bila napoved lepa, in obema se je smukalo po glavi, da morajo biti v visokih osojnih legah Julijcev dobre razmere. Med Triglavom in Jalovcem izbereva slednjega, nato pa kmalu spat, saj štartava že nekaj do 3. ure zjutraj iz Škofje Loke. Ob 4. zjutraj začneva turo pri gradbišču v Planici. Ne znam razložiti zakaj, ampak hoja do doma v Tamarju se mi...
Continue reading...