Cairngorms & Creag Meagaidh

Na Škotskem je zima! Ti šment, zopet je napovedano slabo vreme… Kam iti na ta prečudovit vetroven in deževen petek? Celotna ekipa počuti ravno dovolj pustolovsko, da se odločimo zamenjati stalno lokacijo (okolica Fort Williama) in iti pogleda dlje proti vzhodu, v pogorje Cairngorms. Pogorje Cairngorms slovi po divjem vetru, relativno varnem dostopu ter kratkem, a zelo intenzivnem kombiniranem plezanju v veliki naklonini. Smeri redko presegajo 100m, 120m, vendar so strme in začinjene. Sliši se enkratna izbira za vetrovno in oblačno vreme. Tokrat nas zgodnja ura ne prepriča, in šele med 6. in 7. uro zjutraj se napokamo v avto in oddrvimo novim...
Continue reading...

Greben Aonach Eagach

Po dnevu res obupnega vremena se nam zopet nasmehne sreča – za četrtek vremenoslovci ponovno obetajo lepše vreme. Ker je nametalo nekaj novega snega, si nismo čisto na jasnem, kam bi ta dan zaradi vprašljivih razmer šli – dokler Miloš ne predlaga grebena Aonach Eagach, ki mu ga je nekaj dni poprej na vrhu Ben Nevisa toplo priporočil poljski sonarodnjak iz Edinburgha. Grebena je za dobrih 5 kilometrov, dviga pa se direktno nad magistralno cesto, ki teče skozi Glen Coe. Takoj smo vsi zagreti, saj se nam je ledeniška dolina Glen Coe ob prihodu na Škotsko s svojo lepoto res vtisnila v spomin! Vožnja nam tokrat...
Continue reading...

Point Five Gully

Če človek pogleda relief Ben Nevisa s satelita, mu takoj v oči padejo številni koluarji oz. grape, ki jih obkrožajo strme stene. Podoben občutek imaš, ko stojiš pod samo steno – neštete grape, vmes pa množica mešanih smeri, vse to ima med našimi stenami morda še najboljši približek v Begunjščici, le da je v igri granit. Za drugi dan, nedeljo, našega obiska Škotske, smo se zopet odločili za Ben Nevis. Ko je napovedano jasno vreme z vetrom 20mph (to je za Škotsko zelo malo – primerljivo, če bi bilo pri nas brezvetrje), pač greš v največjo in najbolj znano steno naokrog. Smer, ki smo...
Continue reading...

Tower Ridge

V tišini hodimo po lično urejeni stezici proti vznožju severne stene Ben Nevisa. Naše ritmično dihanje sem in tja prekine le kakšna opazka in še nekoliko zaspan vzdih navdušenja. Spodnji del poti se namreč vije skozi pravi kaledonski pragozd, ki je tako neverjetno drugačen od slovenskih gozdov, da se za vsakim ovinkom čudimo in gledamo naokrog. Vidi se, da je podnebje vlažno, saj mah obrašča starodavna drevesa na vse strani, pot pa je navkljub suhemu vremenu dodobra navlažena. Po slabi uri hoje po gozdu kar naenkrat pred nami zazija odprt svet, in znajdemo se v (poleti verjetno močvirnatem) odprtem svetu, ki se počasi vzpenja proti severni steni...
Continue reading...

Kočna – v iskanju grap

S Scotland crew – Matjažem, Milošem in Janezom – smo se že nekaj časa dogovarjali za skupno plezarijo. To soboto smo se nekako le uskladili, in ker so trenutno razmere v visokogorju enkratne, smo se odločili za južno steno Kočne. Z Janezom sva to steno po zobeh vlačila že nekaj let, in tokratna vremenska napoved je končno obetala primeren trenutek za naskok – konkreten mraz, malo vetra, majhna količina snega ter visoka oblačnost. Zaradi teh dejavnikov smo tudi uro odhoda dorekli na (dokaj zmerno) 5. uro zjutraj iz Škofje Loke. Ko vstanem, na telefonu zagledam SMS, da se nam Miloš ne bo...
Continue reading...

Triglav

Z Matevžom sva prejšnji vikend skočila na Triglav. Zaradi tople jeseni sva dereze & cepin potrebovala le za zadnji vzpon z Zahodne Triglavske planote na vrh Triglava, ter za sestop nazaj do Kredarice. Aja, gor sva šla čez Plemenice, dol ša čez Prag. Krasen dan! p.s. Če ni inspiracije za pisanje je pač ni, upam, da bodo slike povedale tistih tisoč besed 🙂 Galerija slik...
Continue reading...

Zimski Jalovec

Zimski Jalovec je bil na visokem mestu med mojimi željami že kar nekaj časa. V belino odet se pozimi prelevi iz že tako šarmantnega lepotca v res pravi ledeni kristal. V ponedeljek sva obadva z Janezom imela podobne želje – za torek je bila napoved lepa, in obema se je smukalo po glavi, da morajo biti v visokih osojnih legah Julijcev dobre razmere. Med Triglavom in Jalovcem izbereva slednjega, nato pa kmalu spat, saj štartava že nekaj do 3. ure zjutraj iz Škofje Loke. Ob 4. zjutraj začneva turo pri gradbišču v Planici. Ne znam razložiti zakaj, ampak hoja do doma v Tamarju se mi...
Continue reading...

Po Studlgratu na Grossglocnker

Drinn, drinn, drinn. “Halo?” “Živjo Luka, Janez tle. Ti, a bi šu konc tedna po Studlgratu na Grossglockner, vreme kaže da bo?” Janez vedno ve, katere besede mora izreči, da pokurim še kak dan dopusta. Ko se gre za hribe, mi je potrebno le omeniti kakšno ime hriba, smeri ali področja, pa sem hitro prodan :). Tudi tokrat ni bilo nič drugače – pridruži se nama še Miloš, in hitro skujemo akcijski plan: v četrtek po službi do Studlhutte ter v petek naskok na vrh Grossglocknerja (3798m) po grebenu Studlgrat (III-IV, AD) in povratek domov. Med tednom sam preventivno rezerviram prostor v...
Continue reading...

Aiguille du Refuge in Aiguille d’Argentiere

Najin hribovski dopust se je počasi bližal koncu. Z Janezom sva se enoumno odločila, da napovedana dneva z lepim vremenom izkoristiva za, kaj pa drugega, zopet hribe… V četrtek naju budilka vrže pokonci že okrog 6. ure zjutraj in ob 7:30 v rokah že drživa vozovnici za gondolo na Grand Montets. Z zgornje postaje žičnice se takoj naveževa v ledeniško navezo, in sledi spust s sedla navzdol po ledeniku Rognons, kjer se narezanim serakom umakneva v skalno gmoto na najini levi strani. Sledi nekaj poplezavanja ob možicih, da doseževa dno ledenika Argentiere. Tukaj se zopet naveževa, in čaka naju še cca. ura in pol hoje do...
Continue reading...