Grebensko prečenje Glocknerwand – Grossglockner

Sredi tedna mi Matic pošlje SMS, če bi šel z njim po grebenu Glocknerwand na Grossglockner. Navkljub dejstvu, da sem letos blazno zmotiviran predvsem za plezanje v skali, že nekaj časa razmišljam, da bi bilo fino zopet iti pogledati v višja gorstva, saj jih že nekaj časa nisem videl. No, v vsakem primeru se takemu vabilu ne reče NE! Po nekaj organizacijskih zapletih (v igri je bil še tretji čan odprave, ki pa je moral udeležbo žal stornirati) se tako z Maticem v soboto zgodaj popoldne odpraviva Avstriji naproti. Vremenska napoved je namreč napovedovala boljše razmere za nedeljo. V četrtek...
Continue reading...

Tumova smer v Jerebici

Zarečenega kruha se največ poje. Ko sem prišel z dopusta z Norveške, sem resnično mislil, da lahko cepine postavim v kot. No, pa me je za prvega aprila (kako prikladno!) zdražil Jaka. Cilj: Slovenska smer v Steni ali pa Triglav. Tekom petka se spomnim, da že nekaj let po zobeh vlačim Tumovo smer v Jerebici (III/2-3, UIAA 3-4, 400m). Ker sem, kot vsi dobro veste, velik nasprotnik gužve v steni, se mi zdi ideja vedno bolj všeč. Hitro pogledam v Kresalov vodniček – orientacija smeri: severovzhod. Ajde, bo že še kej snega, sej je v senci večino dneva. Jaka se takoj strinja...
Continue reading...

Senja – Cave Couloir v Store Hesten

Ena izmed čudovitih lastnosti otoka Senja je pomanjkanje informacij za plezanje. No, navkljub temu se nekaj podatkov le najde. Na otoku je od leta 2009 doma gorski vodnik z mednarodno licenco Bent Vidar Eilertsen, in na njegovi spletni strani je dostopen mini vodniček, Senja mini-climbing guide. Vseh 6 se nas tako odloči, da gremo pogledat v 2 snežna koluarja, ki sta v vodničku našteta med “best 12 climbs on Senja”. Janez, Miloš in jaz se odločimo za Cave Couloir (III, 80°, snow/ice/rock, 650m), druga ekipa pa za Spoon Couloir (III, 80°, snow/ice/rock, 400m). Vzpon se prične 5m nad morsko gladino, na eni izmed številnih razširitev na cesti....
Continue reading...

Senja – Krokelvtinden

Prvi “zares” plezalni dan smo vsi z navdušenjem pričakovali že nekaj dni, tako da je vzdužje ob zajtrku polno otroškega navdušenja. Z Milošem in Janezom se, ne ravno prezgodaj, odpeljemo proti severu Senje v iskanju plezalskih ciljev. Zdraži nas lep slap v gori Hesten, ki smo si ga ogledovali že prejšnji dan. Obljublja namreč odlično, strmo pležo (odokativno v rangu WI4-5), pa še za 250-300m ga je. Do pod slapu izgleda skrajno malo dostopa, a nas, tako kot že dan poprej, zaustavi nepredelan sneg, tako da potrebujemo eno uro gaženja, da stojimo pod slapom. Spodnji del slapu je s ceste...
Continue reading...

Vzhodna grapa v Koštrunovih Špicah

Ob zadnjem obisku Trbiške Krniške Špice smo z Matevžem in Matjažem “uočili” fantastično linijo v JV steni Koštrunovih špic – dolg, z nekaj skoki prekinjen žleb, ki je obetal plezanje vse od koče Corsi pa do samega vrha. Trenutne razmere (mraz, sončna lega, ter malo snega) so ponujale odlične razmere (v “ornk” zimi je žleb namreč nedvomno ena sama plaznica), in z Matjažem nama žleb ni in ni dal miru. Tako sva se v soboto popoldne, navkljub napovedanemu polarnemu mrazu, odpravila koči Corsi naproti. Matjažu uspe pozabiti kar 7 stvari (!!), a se kasneje izkaže, da nobene nujne; življenjsko pomemben rekvizit, vžigalnik, pa na srečo...
Continue reading...

Trbiška Krniška Špica

Kot se pogosto zgodi, je bil tokratni izlet precej spontan – Matjaž me v petek pokliče, če bi na novoletno soboto kam šel, in takoj naletiva na velik problem izbire cilja. Nazadnje se nekako zediniva, da bi bilo smotrno pogledati slapove v dolini Rio Freddo (dolina Mrzle vode) v zahodnih Julijcih. Pridruži se nama še Matevž, in ob 5 zjutraj v soboto krenemo iz Škofje Loke. Že nočna vožnja nam razodene, da bo začetek dneva mrzel, saj je v Ratečah peklensko mrzlih -11°C. Ko po uri in pol prispemo v majhno vasico Rio Freddo, (ki bi bila, mimogrede, idealna za snemanje kakega...
Continue reading...

Mala Martuljška Ponca iz Velike Dnine

Letošnji začetek zime res ne skopari z lepim vremenom, in kar nekako neplanirano sem si med novoletnim tednom vzel 3 dni dopusta. Z Janezom, ki ima te novoletne dni polne roke dela, se nama uspe uskladiti za četrtek, da greva po dolgem času zopet na skupno turo. Pridruži se nama še Matevž, in Janez zaradi močnega vetra predlaga južno steno Male Martuljške Ponce. Prav, pa pojdimo! Ko prispemo na parkirišče za Krnico, nas zmrazi, kot že dolgo ne. Sam se prav širokoustno hvalim, da v letošnji zimi še nisem potreboval toplih rokavic, in tokrat jih dobim po prstih. Hitro nase navlečemo vse, kar imamo, in začnemo...
Continue reading...

Jugova grapa, Dovški križ, Amfiteater

Noro dobre razmere v visokogorju mi niso dale miru, in z Jakom in Matevžem smo se tako za tiste “proste dneve po božiču” zopet dogovorili za izlet v hribe. Tako se, otovorjeni z goro sendvičev, že v nedeljo zvečer odpravimo bivaku 3 za Akom naproti. Cilj: nekaj tam zgoraj, odločimo se sproti… Nad potjo (kot vedno) nismo najbolj navdušeni, detajl večera pa je še iskanje bivaka v temni gmajni, ki nam ga uspe najti pod izkušenim vodstvom Matevža (a.k.a. Gandalf the Gray). Večer mine ob poslušanju Big Footov, kroničnemu basanju s sendviči in potico, branju humornih kitic iz vpisne knjige, ter trepetanju pred Franclnom. Po (pre)rani budilki in...
Continue reading...

Zimska smer v Mangartu

Že ob prejšnjem obisku Mangarta sva z Evo strmela v pobeljen žleb med Slovensko in Italijansko potjo, ter se spraševala, če je zadeva narejena. Fast-forward en teden kasneje, in že je čas za tradicionalno ferajnovsko žurko na Ratitovcu. Ker se zadeva začne že v pozno-popoldanskih urah, sredi tedna pogumno pokličem Jaka, če je za kako hitro akcijo. Mangart se zdi idealna izbira, saj je tura (z izjemo daljše vožnje) relativno kratka. Tako že sredi noči štartava v Škofji Loki, in prav kmalu v jutranji svetlobi parkirava mojega srebrnega lepotca pred zadnjim tunelom na Mangartski cesti. Na sedlu je še vedno tako lepo,...
Continue reading...

Visoki Rokav

Nekje sredi tedna mi zavibrira telefon z izredno mamljivo vsebino – Jaka me vabi na aktivno preživljanje vikenda v visokogorju. Takoj se odzovem, in hitro se zediniva, da bo sobotni Visoki Rokav odlična tura. Obadva se strinjava, da so razmere v visokogorju odlične, kar potrjuje moj obisk gora pretekli vikend, ter številčni spletni zapisi študentarije, ki povzročajo zavist in foušijo med delovnim časom :). Z Jakom skujeva bojni plan: v petek po službi na novi Bivak II, v soboto pa zgodaj zjutraj proti Visokemu Rokavu! V petek se nama “skoraj” pridruži Miloš, ki pa nazadnje odpove udeležbo, tako da se s težko otovorjenimi rukzaki...
Continue reading...