Point Five Gully

Če človek pogleda relief Ben Nevisa s satelita, mu takoj v oči padejo številni koluarji oz. grape, ki jih obkrožajo strme stene. Podoben občutek imaš, ko stojiš pod samo steno – neštete grape, vmes pa množica mešanih smeri, vse to ima med našimi stenami morda še najboljši približek v Begunjščici, le da je v igri granit. Za drugi dan, nedeljo, našega obiska Škotske, smo se zopet odločili za Ben Nevis. Ko je napovedano jasno vreme z vetrom 20mph (to je za Škotsko zelo malo – primerljivo, če bi bilo pri nas brezvetrje), pač greš v največjo in najbolj znano steno naokrog. Smer, ki smo...
Continue reading...

Tower Ridge

V tišini hodimo po lično urejeni stezici proti vznožju severne stene Ben Nevisa. Naše ritmično dihanje sem in tja prekine le kakšna opazka in še nekoliko zaspan vzdih navdušenja. Spodnji del poti se namreč vije skozi pravi kaledonski pragozd, ki je tako neverjetno drugačen od slovenskih gozdov, da se za vsakim ovinkom čudimo in gledamo naokrog. Vidi se, da je podnebje vlažno, saj mah obrašča starodavna drevesa na vse strani, pot pa je navkljub suhemu vremenu dodobra navlažena. Po slabi uri hoje po gozdu kar naenkrat pred nami zazija odprt svet, in znajdemo se v (poleti verjetno močvirnatem) odprtem svetu, ki se počasi vzpenja proti severni steni...
Continue reading...

Potovanje na Škotsko

Škotska?? Plezat? Pozimi? A tam imajo kakšne gore? To je nekako odgovor, ki sem ga največkrat prejel iz kroga ne-alpinističnih znancev. Večino ljudi ima Škotsko za tisti deževni sever Anglije, kjer delajo dober viski, nosijo kilte, tisti, ki pa so nekoliko bolj domači v turističnih vodah pa morda poznajo še pošast Nessie in romantične gradove. Da odgovorim na prvotno vprašanje: ja, na Škotskem imajo hribe. Gromozansko število hribov, ki sicer ne dosežejo zavidljive višine (Ben Nevis, najvišji hrib Britanskega otočja, meri v višino skromnih 1344m), ponudijo pa navkljub temu strmo plezanje v zimskih smereh, ki ga pogosto spremlja izredno slabo...
Continue reading...

Kočna – v iskanju grap

S Scotland crew – Matjažem, Milošem in Janezom – smo se že nekaj časa dogovarjali za skupno plezarijo. To soboto smo se nekako le uskladili, in ker so trenutno razmere v visokogorju enkratne, smo se odločili za južno steno Kočne. Z Janezom sva to steno po zobeh vlačila že nekaj let, in tokratna vremenska napoved je končno obetala primeren trenutek za naskok – konkreten mraz, malo vetra, majhna količina snega ter visoka oblačnost. Zaradi teh dejavnikov smo tudi uro odhoda dorekli na (dokaj zmerno) 5. uro zjutraj iz Škofje Loke. Ko vstanem, na telefonu zagledam SMS, da se nam Miloš ne bo...
Continue reading...

Greben Vrbanovih špic

Budilka me vrže pokonci ob pol 6. zjutraj. Zunaj je seveda še črna tema, saj smo sredi decembra. Da je bera motiviranosti še bolj polna, me že na tako fantastično obetajoče nedeljsko jutro boli glava. Ko se enkrat obrnem v postelji, je ura že 6. zjutraj. Ja ni kej, kar malo se prisilim iz postelje, ker vem, da mi bo sicer še cel teden žal. Lepa vremenska napoved v hribih je pač za izkoristiti, sploh v veselem norem decembru. Po pol ure priprav sem nared, in že drvim Gorenjski naproti – cilj: greben Vrbanovih špic, tokrat solo. Zajtrk in prepotrebno kavo...
Continue reading...

Nizki vrh nad Balo

Poplava dela. Selitev na svoje. Službeno potovanje. “Zastrupitev” z vodko. Še enkrat tradicionalni prehlad ob menjavi sezon… Tako nekako bi lahko povzel zadnji mesec mojega življenja. Zunaj pa tako lepa jesen, kot že dolgo ne! Ko znaki prehlada začnejo minevati, imam vsega dovolj, in hitro najdem še dva kronična hribolazca z abstinenčno krizo, Janeza in Petro. V pomanjkanju zimskih razmer in nesigurnosti zaradi večmesečne odtujitve od skale si izberemo tehnično nezahteven dvatisočak po imenu Nizki vrh. Po vožnji čez povsem kopen Predel se ob začetku dneva znajdemo ob koncu ceste v dolini Bavšice, in že tam je slutiti, da bomo dan preživeli v popolni samoti. Pot...
Continue reading...

Triglav

Z Matevžom sva prejšnji vikend skočila na Triglav. Zaradi tople jeseni sva dereze & cepin potrebovala le za zadnji vzpon z Zahodne Triglavske planote na vrh Triglava, ter za sestop nazaj do Kredarice. Aja, gor sva šla čez Plemenice, dol ša čez Prag. Krasen dan! p.s. Če ni inspiracije za pisanje je pač ni, upam, da bodo slike povedale tistih tisoč besed 🙂 Galerija slik...
Continue reading...

Jesenski paket v Grintovcih

Zaradi delovne zasedenosti sem v zadnjih tednih komaj opazil, kako se je v naše kraje prikradla jesen. Po intenzivnem obdobju deževja sem se tako pretekli vikend ponovno odpravil v višave dihat svež gorski zrak. Šele tedaj sem zagledal, kako se je drevje prebarvalo v oranžne in rjavkaste odtenke, kako je odpadlo listje do potankosti zakrilo vse gozdne poti, kako hladni so postali gorski hudourniki, kako kratek, a čist in opran je postal dan, … Prvotni plan, prečenje Kamniških Alp od Grintovca pa do Kamniškega sedla oz. Planjave, smo zaradi večih razlogov vrgli v koruzo, pa se je na koncu vse skupaj odlično izteklo, saj...
Continue reading...

Jugozahodni raz Mangarta

Poletje se počasi bliža koncu in temu primerno je tudi vreme. Letos se sicer res nimam za pritoževati, saj (vsaj zaenkrat) tudi jesen ponuja lepe, stabilne dneve. Sicer pa se je septembru primerno spustila tudi temperatura, ki je povzročila, da sem se prejšnji teden rahlo prehladil. Zato za lep sobotni dan nisem imel v planu nič konkretno težkega oz. zahtevnega, pač pa sem bolj iskal kaj uživaškega. Miloš je bil takoj za akcijo, in je hitro predlagal navrtano smer Jugozahodni raz v Mangartu (IV-IV+, 400m). Pridružil se nama je še Matevž, ki je sicer imel višje-leteče cilje, pa se je vseeno odločil, da gre z nama. Ob udobni...
Continue reading...