Plezanje v Miroir’d Argentine

Na vrhu Jagihorna sva z Maretom spoznala simpatičen škotski par, ki nama je priporočil steno Miroir d’Argentine v bližini ženevskega jezera. Tako sva po nekaj dneh zapustila Saas-Grund in se napotila proti zahodu. V sončnem dnevu naju pot vodi skozi Sion in Martigny, nakar z avtoceste proti Montreuxu zavijeva na lokalno cesto proti vasici Gryon. Strme , sončne travnate terase so dom številnim vinogradom, in do neke mere se počutiva, kot da bi se znašla nekje na goričkem. Ozka, komaj za najin avto dovolj široka cesta naju vodi skozi strme nasade vinske trte navzgor v strm breg, dokler se ne znajdeva v simpatični vasici Gryon; tudi tukaj...
Continue reading...

Obisk Zermatta

Zermatt je morala 200 let nazaj biti siromašna, skromna vas, kjer je množica zagorelih kmetov in kmetic vse dneve preživela ob trdem garanju za vsakdanji kruh v težkih življenjskih razmerah alpskega visokogorja. Od tisočerih podobnih vasic se je razlikovala le v nečem – nahajala se je namreč točno pod Matterhornom, alpskem veljaku, ki je (bojda) celo najbolj slikana gora na svetu. O Matterhornu ne bi zgubljal besed, saj ga poznajo celo vsi, ki nimajo s hribi nič skupnega – bi pa omenil, da je dandanes Zermatt mondeno smučarsko središče, kjer si balkanec kot sva bila midva z Maretom noče privoščiti niti kozarca mleka, saj bi ga...
Continue reading...

Plezanje v Jagihornu – Saas Grund

Slabi vremenski obeti za centralno Švico so naju z Maretom prisilili, da še enkrat preveriva opcije, in jugozahod Švice je obetal lepše vreme, tako da sva brez pomisleka spakirala robo ter se odpeljala novim krajem naproti. Jugozahod Švice je zanimiv košček sveta – medtem, ko imaš v dolinah že skoraj občutek, da si doma, saj so le-te kar dobro naseljene (Sion, Martigny), se Centralne Alpe nezadržno poganjajo proti nebu. Regija je dom številnim štiritisočakom, med njimi najvišjem vrhu Švice – Domu – pa seveda markantnemu Matterhornu, visoki Monte Rosi, elegantnemu Weisshornu, in še in še in še. Z Markotom se usmeriva v dolino Saas...
Continue reading...

Grindelwald in Eiger

Glede na to, da sva bila z Markotom v regiji, je bil ogled Eigerja pač nujna postaja. Pa čeprav bi lahko šla na tak lep dan tudi kam plezat. Pa čeprav je pod Eigerjem čisto preveč turistov, ki nimajo pojma, zakaj se pri vsej stvari sploh gre. Pa čeprav te Švicarji oskubijo na vsaki točki potovanja. Eiger (3970m) je gora, ki jo na plezalskem blogu res ni potrebno razlagati. Pa vendar, za tiste posebneže, ki berete moj blog in niste plezalci – Eiger se dviga nad mondenim smučarskim središčem Grindelwald. Glede na to, da ne dosega magične številke 4000m nadmorske višine, se boste...
Continue reading...

Grimselpass – granitne sanje

Za najino prvo smer na prelazu Grimselpass sva z Maretom izbrala verjetno najlažjo smer v vodničku, Foxie (5c, A0). “Ker sva neuplezana v granitu”, sva si rekla. Smer poteka v relativno položnih ploščah po perfektnem granitu, in ker sva se že dan prej sprehodila do pod stene, sva takoj našla vstop. Kako uro kasneje sva se že zadovoljna smejala na vrhu smeri in uživala v čudovitih razgledih na okoliš. Pa vendar je vsaj meni v ustih ostal nekoliko grenak priokus – smer je resnično narejena za začetnike, saj imaš ob idealni poki za metulje navrtane svedrovce na 3-4 metre. Seveda precejšen del smeri poteka po platah, kjer...
Continue reading...

Magic Wood & Grimselpass – Rainy Days

Za poletje 2016 sva z Markotom določila preprost cilj: dvotedenski oddih s skalnim plezanjem nekje v Evropskih Alpah, pač tam, kjer bo najlepše vreme. Najina pot se začne že v petek zvečer, ko v Kranjskih supermarketih nakupiva večino potrebne krme (in pijače!) za dva tedna. V soboto nama tako ne preostane drugega, kot da z vso potrebno robo napokava mojega karavana, in se usmeriva proti prvemu cilju naproti. Kam pa greva? To vprašanje pravzaprav ni bilo tako trivialno, saj je vremenska napoved za Centralne Alpe povsod kazala precej slabo. Nazadnje se precej spontano odločiva za Magic Wood (ker sva imela vodniček, pa predvsem...
Continue reading...

Jennyris v Košutnikovem Turnu

Z Evo sva se že nekaj časa menila za kako skupno turo v hribih. Glede na, letos klasično, nestanovitno vremensko napoved, sem predlagal smer Jennyris/Jennyno poč (V+, 300m) v Košutnikovem turnu. Smer sem imel ogledano že nekaj časa, in ker sem v tisti steni že precej plezal, sem dobro vedel približno koliko časa bova potrebovala za vzpon. Vseeno se odločiva za zgodnji štart, in nekaj čez 6. že začneva z vzponom proti steni od koče Koschutahaus. Navkljub več avtomobilom pri koči prisopihava pod steno sama, in cel dan ne vidiva okrog sebe nobenega drugega plezalca, le nekaj skupin ljudi se povzpne po ferati na...
Continue reading...

Direktna smer v Štajerski Rinki

“Šit, je zabasan. Ti, kva pa če bi obrnila pa šla na šiht?” “Ne ne, dej tapru poklič še dežurnega prognostika..” DRIN, DRIN, DRIN… Nihče se ne javi. “Ok, sekundo… ok, arso pravi da bo pretežno jasno z majhno verjetnostjo neviht.” “Ma dej, pol pa žrebejva ane.” Matevž skrije skalo v eno roko, in jaz prav neslavno izžrebam pobeg nazaj v dolino, v povprečno službeno sredo. “Ej, kva pa če vseen zarineva?” Nekako tako je zgledal najin jutranji pogovor, ko sva z Matevžem ob 6 zjutraj stala pod steno Štajerske Rinke. Oblaki so se že od štarta v temi pod Okrešljem podili čez nebo,...
Continue reading...

Hudičev steber v Prisanku

Poletje je le prispelo v popolnem razmahu, in celo vremenski bogovi se sem in tja usmilijo nas ubogih zemljanov, ter ponudijo za konec tedna vreme, ki dovoljuje obisk velikih sten v naših veličastnih gorah. Z Milošem sva hitro istega mnenja, da je potrebno tak lep vikend pošteno izkoristiti, in ko Milošu pošljem moj seznam predlaganih smeri, v kaki uri prileti nazaj sms s kratkim in jedrnatim besedilom: “Kar v steber bova šla :)”. Hudičev steber je mogočen stolp v severnem ostenju Prisojnika, ki sicer od daleč (z vršiške ceste) izgleda kot monoliten del gore – dejansko moraš prispeti pod njegovo vznožje (no, ali pa na njegov vrh), da...
Continue reading...

Vzhodni steber Široke peči

Z Janezom in Milošem smo se že vnaprej zmenili, da bomo v sredo vzeli dopust in šli splezat kaj lepega v hribe. Vremenska napoved je obljubljala lep, ne prevroč dan brez vročinskih neviht, in med tednom med številnimi predlogi z vseh 3 strani skupaj izberemo željeni cilj – Vzhodni steber/Ogrin-Župančič, IV, 600m – v princesi Martuljka, Široki peči. Ker se zavedamo, da bo dan dolg in naporen, zjutraj ne odlašamo, in po prevozu iz Kranja že ob 5h zjutraj pričnemo s hojo proti krnici za Akom. Pot po gozdu v prebujajočem se dnevu mine relativno hitro, in iz krnice se usmerimo direktno proti desni...
Continue reading...