Via Sylvia v Košutnikovem Turnu

S Kekcem se v petek pozno popoldan precej na hitro zmeniva za plezarijo. Ker je taka čudna vremenska napoved, Janez predlaga relativno kratko smer Via Sylvia (VI+, 200m) v Košutnikovem turnu. Jutranja kava ob 7h v Kranju še mine v spokojni jutranji milini brez oblačka, ko pa parkirava na planini Dolga Njiva, pa na nebu že začenjajo nastajati oblaki. V konkretni vročini zagrizeva v strmo pot, ki naju po uri in pol (in 3dl predvsem mojega znoja) pripelje na vrh Košutnikovega turna. Napraviva se za plezanje, in že dirkava navzdol po ferati pod steno. Čaka naju še zoprno melišče, nakar doseževa vstop v smer....
Continue reading...

Mala Lojtrca, via Bulfoni-D’Eredità

Lepo soboto smo z Matejo, Špelo in Milošem preživeli v hribih. Z Milošem sva prejšnji večer ponočevala, tako da je štart ob 6. zjutraj iz Kranja dobro pripomogel k temu, da sva se vsaj za silo naspala – jaz pravzaprav kar dobro, Miloš pa malo manj :). Vremenska napoved je na vzhodu Italije obetala solidno vreme, in z Milošem sva že med tednom dorekla smer, ki jo kanimo plezati – eno zadnjih “železnih klasik” v Belih vodah, ki jih še nisva šla – Bulfoni D’Eredita (IV+/III) v Mali Lojtrci. Špela in Mateja sta tokrat prvič na pravi hribovski plezalski turi, in pri avtu...
Continue reading...

Sonce in veter v Dabarcih

Mesec: maj. Leto: 2016. Plezanje: ničelno. V enem meni najljubših mesecev je plezanje zopet zletelo na stranski tir, saj smo se vročično pripravljali na izpite za naziv alpinist. A nič ne de, trud se je splačal, tako da sva si z Milošem za nagrado izposlovala vikend-pobeg na morje. Ker sva obadva slišala toliko dobrega o Dabarskih Kukovih, je bila izbira na dlani – Miloš rezervira apartma v Karlobagu, in v petek po službi z Miloševo raketo dobesedno vzletiva proti Velebitu. Prvi dan sva navdušena – vreme se zjasni, sam dostop z morja navzgor proti Dabarcem pa je tudi fantastičen, sploh če imaš avto, s katerim...
Continue reading...

Hanzova pot na Mojstrovko

Hanzova ferata na Mojstrovko v slabem vremenu je že kar nekakšna klasika naju z Milošem, in ker ture že kako leto nisva ponovila, je bil skrajni čas, da to napako popraviva! Dan dogodka: sreda, po službi, vreme: oblačno s severnikom, kraj nesrečnega imena: Vršič, ekipa: Luka in Miloš. Pripravljena na zimo v rukzak vrževa pasove, cepine, dereze ter 30m štrik. Ko prispeva pod severno steno Male Mojstrovke, kar malo debelo pogledava – pričakovala sva, da bo sneg, ne pa, da ga bo toliko. Prečenje po snežiščih do vstopa v ferato je kar malo antiklimatičen, saj je podlaga mehka in mokra, in...
Continue reading...

Bavški Grintavec

Relativno lepo napoved sva z Jakom izkoristila za obisk Bavškega Grintavca. Na to goro sem si želel povzpeti že nekaj časa, pa je vedno prišlo na vrsto kaj drugega. Pretekli teden je sončno vreme dalo nekaj upanja, da je kaj snega že skopnelo, vendar si z Jakom ne delava utvar in rutinsko v nahrbtnik vrževa dereze in cepin. Že sredi noči kreneva iz Železnikov, in ko se naredi dan, začneva z vzponom iz kraja Soča ob istoimenski reki. V dolini že veje pomladna sapica – ob Soči je vse pozelenelo, na cesti sem in tja že srečaš kakega turista, veter...
Continue reading...

Zimski vikend paket – Rožičeva + Kramarca

Relativno stabilna napoved (in hvaljenje razmer po internetu) je botrovalo dejstvu, da smo se v soboto z Jakom, Robertom in Ladotom odločili za naskok Teranove. Ob relativno penzionerski uri se dobimo v Kranju, kjer pred odhodom spijemo kofe. Bolj, ko se vozimo proti Jezerskem, slabše je vreme, in na koncu ceste pred Ravensko Kočno nas začne prati droben dež. Nekateri se sicer še vedno ogrevamo za Teranovo, češ, saj nismo iz cukra, vendar po parih minutah po cesti navzdol primaširata Miha in Jože ter povesta, da razmer zgoraj ni. Ja nič, potem pa drugam :). Nazaj v avto, in gasa proti Zelenici. Glede...
Continue reading...

Boomer’s Requiem

Kot bi trenil se je naše škotsko dopustovanje bližalo koncu, in tako smo se še v trdi temi v nedeljo zbudili v zadnji plezalni dan na Škotskem. Ker je Miloš dan poprej suvereno dejal, da si bo vzel zadnji dan frej, da bo spočit za nočno vožnjo nazaj v Edinburgh, smo ostali z Matjažem in Janezom sami, da si splaniramo izlet za zadnji dan. Bodimo neizvirni in pojdimo še enkrat pod Ben Nevis, kaj pa drugega! Zopet se vzpenjamo proti koči CIC, in zopet v nastajajočem dnevu (tokrat še zadnjič) občudujemo občutek razsežnosti, ki jih ponuja Škotska. Lepo vreme je za konec vikenda pripeljalo velik...
Continue reading...

Cairngorms & Creag Meagaidh

Na Škotskem je zima! Ti šment, zopet je napovedano slabo vreme… Kam iti na ta prečudovit vetroven in deževen petek? Celotna ekipa počuti ravno dovolj pustolovsko, da se odločimo zamenjati stalno lokacijo (okolica Fort Williama) in iti pogleda dlje proti vzhodu, v pogorje Cairngorms. Pogorje Cairngorms slovi po divjem vetru, relativno varnem dostopu ter kratkem, a zelo intenzivnem kombiniranem plezanju v veliki naklonini. Smeri redko presegajo 100m, 120m, vendar so strme in začinjene. Sliši se enkratna izbira za vetrovno in oblačno vreme. Tokrat nas zgodnja ura ne prepriča, in šele med 6. in 7. uro zjutraj se napokamo v avto in oddrvimo novim...
Continue reading...

Greben Aonach Eagach

Po dnevu res obupnega vremena se nam zopet nasmehne sreča – za četrtek vremenoslovci ponovno obetajo lepše vreme. Ker je nametalo nekaj novega snega, si nismo čisto na jasnem, kam bi ta dan zaradi vprašljivih razmer šli – dokler Miloš ne predlaga grebena Aonach Eagach, ki mu ga je nekaj dni poprej na vrhu Ben Nevisa toplo priporočil poljski sonarodnjak iz Edinburgha. Grebena je za dobrih 5 kilometrov, dviga pa se direktno nad magistralno cesto, ki teče skozi Glen Coe. Takoj smo vsi zagreti, saj se nam je ledeniška dolina Glen Coe ob prihodu na Škotsko s svojo lepoto res vtisnila v spomin! Vožnja nam tokrat...
Continue reading...

The Curtain & CIC hut cascades

Po dveh dnevih res fantastičnega vremena nas je zajela vremenska fronta. Že zvečer smo morali tako skovati načrt, kam iti v neoptimalnih razmerah, in ne boste verjeli – ponovno smo se odločili za severno steno Ben Nevisa! Sliši se res kar malo neizvirno, vendar je na Škotskem situacija taka: vedno, ko se čez deželo zapelje fronta, veter zapiha z res nehumano hitrostjo (zelo pogosto nad 100 km/h), in posledica je, da se snežne razmere (predvsem, kar se tiče plazov – kloža) povsem spremenijo v roku nekaj ur. Za nižje slapove, ki ležijo nedaleč stran od CIC koče pod severno steno Ben Nevisa smo...
Continue reading...