Senja – Cave Couloir v Store Hesten

Ena izmed čudovitih lastnosti otoka Senja je pomanjkanje informacij za plezanje. No, navkljub temu se nekaj podatkov le najde. Na otoku je od leta 2009 doma gorski vodnik z mednarodno licenco Bent Vidar Eilertsen, in na njegovi spletni strani je dostopen mini vodniček, Senja mini-climbing guide. Vseh 6 se nas tako odloči, da gremo pogledat v 2 snežna koluarja, ki sta v vodničku našteta med “best 12 climbs on Senja”. Janez, Miloš in jaz se odločimo za Cave Couloir (III, 80°, snow/ice/rock, 650m), druga ekipa pa za Spoon Couloir (III, 80°, snow/ice/rock, 400m). Vzpon se prične 5m nad morsko gladino, na eni izmed številnih razširitev na cesti....
Continue reading...

Senja – popotovanje do Hudičevih zob

Hudičevi zobje oz. Devil’s Teeth so majhna gručica ošiljenih vršacev, ki se dvigajo direktno iz severnega morja ob ustju fjorda Ersfjord. Ko jih prvič zagledaš, ti je hitro jasno, zakaj so najbolj fotografirani del Senje. Kljub skromni nadmorski višini (cca 600m) dajejo občutek nedostopnosti, in od daleč izgleda, da se je na njih skrajno težko povzpeti. Janez predlaga, da bi šli pogledat, če se lahko povzpnemo na srednji vrh v grebenu; do sedla pod njim bi sledili zasneženi grapi, kaj nas čaka pa do vrha, pa si noben ne predstavlja. Tako v rukzake nabašemo vso opremo za skalno plezanje, ter se odpeljemo...
Continue reading...

Senja – Krokelvtinden

Prvi “zares” plezalni dan smo vsi z navdušenjem pričakovali že nekaj dni, tako da je vzdužje ob zajtrku polno otroškega navdušenja. Z Milošem in Janezom se, ne ravno prezgodaj, odpeljemo proti severu Senje v iskanju plezalskih ciljev. Zdraži nas lep slap v gori Hesten, ki smo si ga ogledovali že prejšnji dan. Obljublja namreč odlično, strmo pležo (odokativno v rangu WI4-5), pa še za 250-300m ga je. Do pod slapu izgleda skrajno malo dostopa, a nas, tako kot že dan poprej, zaustavi nepredelan sneg, tako da potrebujemo eno uro gaženja, da stojimo pod slapom. Spodnji del slapu je s ceste...
Continue reading...

Potovanje na Senjo

Na daljnem severu Norveške, nekje na pol poti med Lofoti in mestom Tromsø, se iz ledenega severnega morja dviga otok Senja. Drugi največji norveški otok ima skromnih 7000 prebivalcev, in je, tako kot preostali sever Norveške, terra incognita za večji del turistične populacije. Tudi trume avtodomov, ki se vsako leto zgrinjajo proti Nordkappu, v veliki večini ignorirajo ta skriti biser, ki je večkrat opevan kot “Norveška v malem”. Za otok sem prvič slišal več let nazaj, ko je po alpinističnih krogih zaokrožila novica o težkem kombiniranem vzponu Ines Papert. Priznana nemška plezalka je pohvalila potencial otoških sten za zimsko plezanje, ter celotno...
Continue reading...

Turno smučanje na Soriški planini

Pretekli vikend smo se s Saro in Aleksandrom zabavali v iskanju pršiča na Soriški planini. Taktično smo predvideli, da bo polovica Slovenije šla na Zelenico, druga polovica pa na Pokljuko, in res nismo bili daleč od resnice. Hkrati pa smo se lahko res vrhunsko naspali – Sara namreč trenutno brez avta potrebuje debele 3 ure, da iz Ljubljane preko Kranja pripotuje v Škofjo Loko =). Odločimo se, da naredimo klasični spust s Slatnika, in kot bi vedeli, nas dejansko pričakajo deviške flanke. Na vrhu sicer srečamo še nekaj turnih smukačev, silne gužve pa ni. Z Aleksandrom imava ustrezne smučke za pršič, tako...
Continue reading...

Smučanje nad planino Laz

Prejšnji vikend je, po 2 dneh razbijanja ledu, le napočil čas, da stestiram nove turne smučke. Z željo, da se izognem gnečam na Pokljuki in Zelenici, se odločim za planino Laz, saj tam vem, da razen Bricotove klape ne bo nobenega drugega :).  Plan je bil udariti en na “izi” dostop do planine, od tam pa slediti razmeram. Na srečo sem imel toliko pameti, da sem štartal zgodaj, saj me poledenela cesta ustavi že 15 minut pred parkiriščem ob vznožju vzpona proti planini Blato. Tako moram celo cesto do Blata opraviti peš, in ko se ob 9. uri zjutraj naslikam na planini Laz,...
Continue reading...

Zajzera, La Bella Furlana

Sredi tedna me kontaktira Polona z motivacijskim vprašanjem, če se gre za vikend kam v led. Pravi, da so loški alpinisti dobili informacijo, da so slapovi v Zajzeri še dobro narejeni. Hitro napišem pritrdilen odgovor, in v petek se dorečejo detajli: gremo v dveh navezah, destinacija pa je Lepa Furlanka/La Bella Furlana (WI4+, 210m). Z navdušenjem nahrbtnik znova napolnim s še ne povsem posušeno opremo – slap Lepo Furlanko sem namreč želel že nekaj let splezati, pa sem bil že kar dodobra prepričan, da sem letos zamudil priložnost. Tokrat je štart bolj human – ob 6. zjutraj iz Škofje Loke. Zberemo se štirje korenjaki,...
Continue reading...

Tamar, Skriti slap

Navkljub pičli napovedi prejšnji vikend, ko sem napovedal, da se Tamarju iztekajo dnevi, so tekom tedna na Internet kapljale razne objave, da so v Tamarju razmere še. Priznam, slapov sem letos naklepal že pošteno mero, vendar sem prvič v življenju res užival v lednem plezanju, tako da mi ni bilo težko stisniti sms-a Janezu, če bi bil v petek za akcijo. Kmalu dobim nazaj pritrdilen odgovor, in v petek sredi noči (ob 4:30 zjutraj) štartava iz Škofje Loke. Bojiva se namreč, da bodo čez dan visoke temperature naredile ledno plezanje precej bolj nevarno. Še v soju čelnih svetilk pod slapove prisopihava nekje okrog 7. ure zjutraj,...
Continue reading...

Sappada – slap Diagonal + Tamar

Po res intenzivnem lednem vikendu konec januarja je prišla tista tako osovražena otoplitev, in vsi smo dolgih nosov odsmrkali nazaj v svet služb, počitka in drgnjenja plastike na stenci. En vikend sem tako preživel v relativnem brezdelju, ampak kaj, ko me je še vedno držala pokonci ledena mrzlica, in s skupino soferajnovcev smo skovali drzni načrt, da za 5 dni (v kombinaciji s Prešernovim dnevom) smuknemo pogledat zaledenele slapove v Cogne. Žal dan pred odhodom dobimo informacije, da so se razmere zaradi velike količine novozapadlega snega poslabšale, tako da smo prisiljeni izlet odpovedati. Sam imam vsega skupaj počasi dovolj (še najbolj ždenja doma…),...
Continue reading...

Zapotoški slap + Julijana

Po Peričniku nas je pomojem vse zajela t.i. ledena mrzlica, in pol dneva počitka je bilo edino, kar sem si dovolil zabušavati za vikend, saj so vsi internetni viri začeli groziti o prihajajoči otoplitvi, ki bo uničila veliko slapov… V soboto zvečer sva tako z Evo razbijala zadnje ledene metre Vis-a-Visa v Bohinjski soteski, nedelja pa je bila čas za celodnevno ledno pležo! Ekipo smo sestavljali Jaka, Eva, Matevž in moja malenkost, in nekako smo se že v petek zedinili, da gremo pogledat Zapotoški slap (WI4, 180m), ki je baje dobro narejen. Ko parkiramo na zasneženem parkingu pred Zadnjo Trento, za nami pridrvi še...
Continue reading...