Kovkov sindrom v severni steni Grintovca

Matic me je med tednom kontaktiral za vikendaško plezarijo. Zaradi spleta okoliščin mu je za prijavo na interne ferajnovske izpite za alpinista zmanjkala še ena vsaj 500-metrska smer z oceno vsaj IV. Tako sva šla v iskanje smeri, in hitro prišla do spoznanja da take smeri v južnih stenah naših gora pač ni! Nazadnje se nekako zediniva, da bo v trenutnih “zasneženih” razmerah dobra opcija morda smer Kovkov sindrom (V-/IV-, 500m) v severni steni Grintovca. Že pred soboto se mi je dozdevalo, da bova imela precej “epske” razmere, in tekom tedna sem sem in tja pojamral, kaj mi je tega treba ter...
Continue reading...

Dolina Triglavskih jezer

Dolina Triglavskih jezer mi je najljubša ravno v jesenskem času. Takrat, ko se zaprejo koče in iz doline izginejo trume pohodnikov; ko se macesni pobarvajo na tisto kičasto oranžno barvo ter kontrirajo čisti belini prvih zaplat snega; ko se temno modro jesensko nebo zrcali v mirnih, zelenkastih odtenkih sedmerih jezer. Skoraj vsako leto me pot zanese v te konce; tokrat smo jih obiskali z Matjažem in Evo – žal sicer kak vikend prezgodaj, saj je bila koča pri Sedmerih jezerih še odprta. Pa vendar je poletna množica že izginila in večino časa smo imeli dolino samo zase! Vzpon čez Komarčo še nikdar ni bil pretirano...
Continue reading...

Vršiške vinjete (3) – Jeseniška smer

Another week, another route. En teden po plezanju Madonne je zopet čas za pošihtno plezanje na Vršiču. Tokrat si z Evo zastaviva Jeseniško smer (V+/IV-V, 150m), kajpak zopet v Nad Šitom Glava. Do dejanskega vstopa v smer, ki se začne na široki naloženi gredini v sredini stene, sva plezala nekakšno direktno vstopno varianto, ki je bila po pričakovanjih precej podrta. Varovala sva se pravzaprav samo en cug, v katerem sva našla celo en star klin, Eva pa je naredila malo šolo in izbila svoj prvi klin :). Nato sva se razvezala in se po precejšnjem šodru povzpela do očitnega vstopa v smer. Ponovna navezava na vrv...
Continue reading...

Vršiške vinjete (2) – Zajeda s platami

Kot da obisk Vršiča v torek ni bil dovolj, sva se z Evo zmenila za ponovni obisk našega najbolj popularnega prelaza še v četrtek. Tokrat se – zaradi krajšega dostopa – na Vršiču znajdeva šele nekje okrog 5. ure popoldan. Zapodiva se v smer Zajeda s platami (6a, 130m), in dostop je res udoben, saj naju uhojena stezica po 5 minutah pripelje do pod stene. Smer se začne na najbolj desnem delu plezališča na Vršiču, in prve dva raztežaja ponujata fantastično plezanje po zajedi. Za razliko od dveh dni nazaj je vreme precej muhasto, in močan veter ter oblaki naju prisilijo, da plezava kar...
Continue reading...

Vršiške vinjete (1) – Madonna

V drugi polovici avgusta nas je doseglo tisto neprijetno vreme, ko je med tednom šajba, za vikend pa dežuje. Priznam, da sem proti koncu poletja postal kar nekoliko obseden s plezanjem, saj sem čez poletje (za svoje pojme) nekoliko premalo migal, tako da sem želel v žep pospraviti še kako lepo smer. Vršič se je izkazal za idealno izbiro: tukaj imam namreč še precej smeri, ki so se tekom let znašle na seznamu plezalnih ciljev, hkrati pa omogoča tudi popoldansko, pošihtno plezarijo. Tako sem v torek eno uro prej krenil iz službe, v Kranju pobral Saro, in že sva bila na poti proti Vršiču! Cilj: smer Madona (V/IV-V, 300m)...
Continue reading...

Tomažev steber v Grintovcu

Zdi se mi, da komaj zaprem oči, ko me že zbudi budilka na telefonu. Hiter dotik razkrije, da je ura 4:30 zjutraj. Ko si na glavo namestim čelko, se počasi skobacam iz spalke in nase navlečem še nekoliko prešvicana oblačila od prejšnjega dne. Ker sem si za vikend pripravil kak sendvič preveč, vzamem enega iz vrečke in ga začnem navkljub pomanjkanju apetita žvečiti. Z Maretom sem zmenjen, da se dobiva pri Češki koči ob 6. zjutraj, in gorenjske korenine mi narekujejo, da zajtrk vase rajši stlačim v dolini… Na srečo sem si prejšnji večer že pripravil nahrbtnik, tako da po “zajtrku” kaj kmalu začnem s hojo...
Continue reading...

Ojstrica – Herletova smer

Ojstrica (2350m) je gora, ki ne potrebuje posebnega uvoda. Špičasti vršac, ki se na koncu Logarske doline poganja kvišku (iz Ljubljane pa je viden kot najbolj vzhodni vrh v grebenu Kamniško-Savinjskih Alp) je priljubljen pohodniški cilj, med plezalci pa je izredno priljubljena njegova severna stena, ki z “oklepom” belih plošč, ter resno višino (500m+) ponuja izredno zračno plezanje v dobri skali. Savinjci se zadnja leta trudijo obuditi obisk koče na Klemenči jami, ki se nahaja skoraj neposredno pod goro; lani so tako na prijeten poletni večer po zgodovinski Herletovi smeri (več o tem kasneje) nanizali serijo bakel, le-te pa s prihodom noči prižgali, da se je...
Continue reading...

Nad Šitom Glava: Tandara-Mandara

Navkljub precej borni vremenski napovedi (zaradi česar so mi v avtu in v steni družbo delali ferajnovci iz AO Kranja, ker jim je “odpadel” tabor na Ledinah), smo v soboto na Vršiču našli tisto pristno, očarljivo slovensko kamnino. Še več – skala je ostala suha do vrha smeri, in šele na sestopu (ob 11h zjutraj!) nas je ujela osvežilna fronta, ki je poskrbela za nekoliko hitrejši tempo sestopa nazaj do avta. Z Maretom sva plezala smer Tandara-Mandara (V+/IV, 250m). Smer je kar simpatična, in moram priznati, da imajo teli hrvati kar občutek za linije tudi v naših hribih. Na najino srečo je bil...
Continue reading...

Velika Mojstrovka – Kovinarska smer

Na praznični torek sva bila z Maretom zmenjena za plezanje v naših gorah. Ker sva od kolegov slišala dosti hvale in lepih besed, sva se odločila, da obiščeva Kovinarsko smer (V/IV, 400m) v Veliki Mojstrovki. No, slepil bi se, če bi trdil, da tudi udoben dostop in sestop ni pripomogel k izbiri ture. Smer ima sicer nekoliko mešan sloves – veliko ljudi v zgornjih raztežajih zgreši in pleza težje variante, nekateri pa nergajo tudi nad slabo kvaliteto skale. Na Vršiču parkirava nekaj pred 7. uro zjutraj, kar je dovolj zgodaj, da dobiva premium parkirno mesto, ne pa dovolj zgodaj, da...
Continue reading...

Grintovec – Zgrešena smer

Pretekli vikend sva se z Matevžem po kar dolgi pavzi zopet zmenila za skupno plezanje. Ker je ARSO že popoldan napovedoval vremensko ujmo, sva v glavah pretehtavala krajše smeri. Sam sem predlagal kaj z Vršiča, Matevž pa je ponudil kot alternativo Zgrešeno smer (V, 170m) v Grintovčevem stebru. Sam itak nisem nikoli bil navdušenec Vršiča med vikendom, tako da se takoj strinjam z njegovim predlogom, in ob 4. zjutraj naslednji dan štartava iz Kranja proti Jezerskemu. Dostop do pod stene mine v neverjetno soparnem ozračju, in pod steno sva obadva mokra kot polita cucka. Oblaki se podijo vsenaokrog ostenja, in le na vsake...
Continue reading...