Ojstrica – Herletova smer

Ojstrica (2350m) je gora, ki ne potrebuje posebnega uvoda. Špičasti vršac, ki se na koncu Logarske doline poganja kvišku (iz Ljubljane pa je viden kot najbolj vzhodni vrh v grebenu Kamniško-Savinjskih Alp) je priljubljen pohodniški cilj, med plezalci pa je izredno priljubljena njegova severna stena, ki z “oklepom” belih plošč, ter resno višino (500m+) ponuja izredno zračno plezanje v dobri skali. Savinjci se zadnja leta trudijo obuditi obisk koče na Klemenči jami, ki se nahaja skoraj neposredno pod goro; lani so tako na prijeten poletni večer po zgodovinski Herletovi smeri (več o tem kasneje) nanizali serijo bakel, le-te pa s prihodom noči prižgali, da se je...
Continue reading...

Nad Šitom Glava: Tandara-Mandara

Navkljub precej borni vremenski napovedi (zaradi česar so mi v avtu in v steni družbo delali ferajnovci iz AO Kranja, ker jim je “odpadel” tabor na Ledinah), smo v soboto na Vršiču našli tisto pristno, očarljivo slovensko kamnino. Še več – skala je ostala suha do vrha smeri, in šele na sestopu (ob 11h zjutraj!) nas je ujela osvežilna fronta, ki je poskrbela za nekoliko hitrejši tempo sestopa nazaj do avta. Z Maretom sva plezala smer Tandara-Mandara (V+/IV, 250m). Smer je kar simpatična, in moram priznati, da imajo teli hrvati kar občutek za linije tudi v naših hribih. Na najino srečo je bil...
Continue reading...

Velika Mojstrovka – Kovinarska smer

Na praznični torek sva bila z Maretom zmenjena za plezanje v naših gorah. Ker sva od kolegov slišala dosti hvale in lepih besed, sva se odločila, da obiščeva Kovinarsko smer (V/IV, 400m) v Veliki Mojstrovki. No, slepil bi se, če bi trdil, da tudi udoben dostop in sestop ni pripomogel k izbiri ture. Smer ima sicer nekoliko mešan sloves – veliko ljudi v zgornjih raztežajih zgreši in pleza težje variante, nekateri pa nergajo tudi nad slabo kvaliteto skale. Na Vršiču parkirava nekaj pred 7. uro zjutraj, kar je dovolj zgodaj, da dobiva premium parkirno mesto, ne pa dovolj zgodaj, da...
Continue reading...

Grintovec – Zgrešena smer

Pretekli vikend sva se z Matevžem po kar dolgi pavzi zopet zmenila za skupno plezanje. Ker je ARSO že popoldan napovedoval vremensko ujmo, sva v glavah pretehtavala krajše smeri. Sam sem predlagal kaj z Vršiča, Matevž pa je ponudil kot alternativo Zgrešeno smer (V, 170m) v Grintovčevem stebru. Sam itak nisem nikoli bil navdušenec Vršiča med vikendom, tako da se takoj strinjam z njegovim predlogom, in ob 4. zjutraj naslednji dan štartava iz Kranja proti Jezerskemu. Dostop do pod stene mine v neverjetno soparnem ozračju, in pod steno sva obadva mokra kot polita cucka. Oblaki se podijo vsenaokrog ostenja, in le na vsake...
Continue reading...

Grebensko prečenje Glocknerwand – Grossglockner

Sredi tedna mi Matic pošlje SMS, če bi šel z njim po grebenu Glocknerwand na Grossglockner. Navkljub dejstvu, da sem letos blazno zmotiviran predvsem za plezanje v skali, že nekaj časa razmišljam, da bi bilo fino zopet iti pogledati v višja gorstva, saj jih že nekaj časa nisem videl. No, v vsakem primeru se takemu vabilu ne reče NE! Po nekaj organizacijskih zapletih (v igri je bil še tretji čan odprave, ki pa je moral udeležbo žal stornirati) se tako z Maticem v soboto zgodaj popoldne odpraviva Avstriji naproti. Vremenska napoved je namreč napovedovala boljše razmere za nedeljo. V četrtek...
Continue reading...

Mala Rinka – Vzhodna smer

Z Jakom sva se za vikend zmenila za izlet v hribe. Jakov prvi predlog, južni raz Škrlatice, precej instantno bojkotiram, saj smo sredi vročinskega vala, in nekako se mi zdi da je čas za južne stene za nekaj časa minil… Predlagam, da bom poiskal alternativno smer, in še isti dan doma odprem legendarni vodniček Slovenske Stene. Dokaj hitro naletim na problem: primernih IV-ic (Jaka je precej neuplezan) ni več, saj se izkaže, da sem večino klasičnih smeri s to težavnostno oceno v vodničku že splezal. No, ena izjema je še Vzhodna smer (IV/III, 350m) v Mali Rinki. Jaka se strinja z izbiro ture,...
Continue reading...

Begunjska Vrtača – Smrketa

Kmalu po dopustovanju sem si zaželel ponovno “pošlatati” slovensko skalo. Poslužbenih, krajših smeri z malo dostopa v Sloveniji ni ravno v izobilju, sploh če iz Ljubljane štartaš okrog 4. ure popoldan. No, nekaj se jih vseeno najde, in eno izmed njih sem imel že nekaj časa na seznamu želja. Smer Smrketa (VI+, 150m) je navrtana smer v vzhodnem ostenju Begunjske Vrtače, v področju t.i. Bornovih tunelov. 10 minut dostopa in pa (bojda, tako sem slišal od kolegov) precej začinjen detajl je pač nekaj, čemur se delavni plezalci ne moremo upreti. Seveda sem za tako turo moral s seboj vzeti lokalnega plezalca iz Tržiča. Z...
Continue reading...

Ratitovec – Drzni Let

Nazadnje, ko sem plezal smer Drzni let v Ratitovcu (6b, 5 raztežajev), sem samemu sebi obljubil, da bom to smer prišel splezat prosto. Če boste šli brati prispevek, boste odkrili, da sem ponovni obisk napovedoval še isto leto. Kar ne morem verjeti, da sem potreboval 5 let, da sem končno izpolnil obljubo! Sicer sva z Evo že lani konec poletja sopihala pod steno, vendar so nama vzpon preprečili nevihtni oblaki, tako da sva se morala zadovoljiti s flancati v koči. No, tokrat nama je bilo vreme končno pisano na kožo, in po mučnem dostopu (vsaj zame – v zadnjem mesecu mi je izpuhtela vsa...
Continue reading...

Paklenica

Maj je vsako leto odličen mesec za obisk Paklenice. Dobra zimska forma s plastike, topli, a še ne prevroči dnevi, ter dolgi dnevi so razlog, da se v kanjon v Velebitu vsako leto zgrinja večji del slovenske plezalske populacije; seveda je najbolj na udaru termin okrog prvega maja, ki pa je letos minil v znamenju slabšega vremena. Z Evo in Milošem smo po izletu v Turčijo vseeno želeli okusiti čare (kot britev) ostre Pakleniške skale, ter delikatese znane oštarije Dinko ob vznožju kanjona. Teden po prihodu domov tako za izlet nahecamo še Matjaža, in v petek se ob ne pretirano zgodnji uri po službi odpravimo...
Continue reading...

Kranjska poč – Nad Šitom Glava

Z Maticem sva v soboto imela plan otvoriti snežno-kombinirano sezono plezanja v naših hribih. Željna (pre)potrebnega spanca in zmotivirana s strani kičastih internetnih objav o fenomenalnih razmerah sva se hitro odločila, da bo Vršič pravilna destinacija. Nekaj čez 8. uro zjutraj se tako znajdeva na parkirišču na Vršiču, kjer sledi selekcija opreme za na turo. Pogled naokrog razodene, da so snežne razmere na nadmorski višini Vršiča fenomenalne – snega ni! No, vseeno upava, da bo v severni steni NŠG in Male Mojstrovke situacija drugačna, in namesto, da bi vzela plezalke, se odločiva za polno kombinirano opremo. Ko prisopihava na Vratca, v naju zastrmi...
Continue reading...