Matamata

Če bi moral z eno besedo opisati zahodno polovico S otoka Nove Zelandije, bi to bila: Rohan (se opravičujem tistim, ki niste gledali Gospodarja prstanov – najbolje, če kar preskočite objavo =)). Širne planjave, grički in griči, ter skromne rečice, vse to pa odeto v rumeno travo in pasove temnozelenega gozda. Zdi se, kot da se brezčasno voziš po tej pokrajini in da ji ni konca ne kraja. Žal (za pohodnike) je večino teh travnatih vesin v lasti kmetov, ki tu gojijo ovce, krave, ali pa se gredo celo poljedelstvo. Nič čudnega torej, da sem se, ko sem zavil v...
Continue reading...

Auckland

V Aucklandu sem se zbudil v sončno jutro. Prva stvar, ki sem jo odkril ob izstopu iz hostla je, da piha. Tri dni, kar sem bil v Aucklandu, je konstantno vlekel kar močan veter. Načeloma je to dobro, da ti na žgočem soncu ni vroče, po drugi strani pa me je iz istega razloga že prvi dan dodobra opeklo. V naslednjih dneh sem imel toliko pameti, da sem se intenzivno pacal s sončno kremo. Kakorkoli – druga stvar, ki sem jo opazil na poti od hostla proti središču mesta je, da je Auckland zelo hribovit: vse ulice gredo gor in...
Continue reading...

Potovanje na jug

“No, pa se je začelo”, sem si zamomljal, ko me je na mrzlo februarsko jutro okrog 6. ure zjutraj oče odložil na letališču Brnik. Prazna cesta ob zasneženih poljih ni bila ravno v pomoč, saj je obetala odlično turno smuko vse tja do dolin in porajala vprašanje, zakaj sredi tako spokojne zimske idile tiščati na Novo Zelandijo? Odgovor bom poskusil opisati v sledečih stavkih. Da takoj rečem bobu bob, sem prvi resen stik z Novo Zelandijo, kot mnogi drugi, dobil kot osnovnošolski mulc ob n-kratnem gledanju Gospodarja prstanov. Seveda me je, tako kot svetovno občinstvo, navdušila predvsem pokrajina – ampak...
Continue reading...

Aiguille du Refuge in Aiguille d’Argentiere

Najin hribovski dopust se je počasi bližal koncu. Z Janezom sva se enoumno odločila, da napovedana dneva z lepim vremenom izkoristiva za, kaj pa drugega, zopet hribe… V četrtek naju budilka vrže pokonci že okrog 6. ure zjutraj in ob 7:30 v rokah že drživa vozovnici za gondolo na Grand Montets. Z zgornje postaje žičnice se takoj naveževa v ledeniško navezo, in sledi spust s sedla navzdol po ledeniku Rognons, kjer se narezanim serakom umakneva v skalno gmoto na najini levi strani. Sledi nekaj poplezavanja ob možicih, da doseževa dno ledenika Argentiere. Tukaj se zopet naveževa, in čaka naju še cca. ura in pol hoje do...
Continue reading...

Ogled Ženeve

Po treh dneh plezanja v dobrem vremenu naju je doseglo zopet nekaj slabšega vremena. Tako sva prvi dan izkoristila za “pavzo”, regeneracijo in poležavanje v Chamonix-ju. Chamonix me vedno preseneti – sredi poletja je namreč v njem res velika gužva, vendar ima mestece prijeten utrip, polno kavarn, gostiln, ter trgovin z gorniško opremo. Eno redkih mest, kjer res uživam v samem sprehajanju naokrog in “šopanju” :). Med sprehodom zavijeva tudi v vodniški urad, kjer se pozanimava o razmerah za normalni pristop na Aiguille d’Argentiere, kjer nama zagotovijo, da so razmere dobre ter da ledu na vrhu ni. Slabo vreme se obeta še za...
Continue reading...

Papa Paye Route v Gendarme d’Orny

Pričakalo naju je še eno čudovito jutro. Večerne meglice in oblaki, ki so še ob sončnem zahodu drveli čez sedlo Col du Trient, so izginili. Tudi za tretji dan sva imela planirano skalno poplezavanje v južnih stenah, zato sva že zvečer v koči Cabane du Trient naročila najkasnejši možni zajtrk – ob 7:30. Kar nekaj koče se je že ponoči spraznilo, sama pa vendarle nisva bila. Za zajtrk so naju razvajali z marmelado, kofetom in celo jabolčno pito, ki je bila prejšnji dan zajetnih 6 frankov, za zajtrk pa so jo talali zastonj. Ko se napokava in zrihtava, sonce že obliva plato Trient...
Continue reading...

Smer La Moquette v Aiguille d’Orny

V koči Orny sva se z Janezom zbudila v veličastno jutro. Medtem, ko je večina prebivalcev koče še poležavala pod toplimi odejami (večino sten v okolici sonce dobi v poznem jutru, tako da potrebe za nočno vstajanje pač ni), sem se sam napravil in skočil pogledat ven, kakšno je vreme. Za razliko od prejšnjega dne (in večera!), ko smo bili obkroženi z oblaki, se je čez noč vreme povsem umilo. Po letošnjem turobnem poletju, ki nam v Sloveniji z dežjem res ni prizanašal, se počutim kot prerojenega, ko naokrog zrem v bližnje in daljne hribe. Prvi ožari mogočni Grand Combin, in le nekaj minut zatem...
Continue reading...

Voie du Bon Accueil v Aiguille de la Cabane

Za letošnji poletni dopust sem kar nekaj časa iskal soplezalca, nazadnje pa le našel zagretega kandidata Janeza. Celoten malo daljši “teden” sva zastavila zelo svobodno: rezervirala sva termin konec avgusta, in se dva dni pred odhodom odločila, kam iti na podlagi vremenskih razmer. Vremenska napoved je obetala nekaj lepih dni na zahodu Centralnih Alp – zato sva se odločila za skupino Mont-Blanca, spakirala in šla :). Po dolgotrajni in dolgočasni vožnji čez Italijo sva le dosegla mnogo lepšo dolino Aoste, ter se čez prelaz Grand Bernard spustila v Švico. Najina prvotna destinacija je bila namreč malo znana skupina gora okrog ledenikov Orny...
Continue reading...

Chamonix 2014: Kozmični greben… do konca

Kot bi trenil, smo se znašli večer pred zadnjim dnem v Chamonixu pred odhodom domov. Kam iti za zaključek že tako fenomenalnega izleta? Neuspeh v Cosmique Arete nam nekako ni dal miru, zato z Janezom predlagava, da se ga lotimo še enkrat. Ekipa se brez ugovorov strinja, in kar malo neučakani se odpravimo spat. Naslednje jutro se vsi napravimo v dvojne dolge gate, polartec, saj je za Aiguille du Midi napovedanih -9 stopinj ter močan veter. Po enournem čakanju na gondolo (spet smo bili prvi na blagajni, pa se je kar nekaj gorskih vodnikov “uštulilo” v gondole pred nami) in...
Continue reading...

Chamonix 2014: Vallee Blanche in Grand Montets

When in Rome, do as Romans do. Tudi mi smo spoznali resničnost tega stavka, ko smo se v sredo zopet v jutranji gužvi drenjali pred vstopom v gondolo za na Aiguille du Midi. Naše plezalske ambicije preteklih dni smo za kratko odložili na čakanje, saj pol metra pršiča dejansko res obljublja samo eno zvrst zimskega udejstvovanja – turne smuke, seveda! Kot preostalih 99% prebivalcev Chamonix-a se tako v vetrovnem, rahlo oblačnem jutru znajdemo na Aiguille du Midiju. Le en dan prej smo bili zgoraj med redkimi obiskovalci (čeprav je bilo vreme lepše), danes pa gorska postojanka poka po šivih. Vodniki...
Continue reading...