Miss Julijcev

Peter mi je po tejle turi rekel, da vedno greva plezati neke lepe smeri. Pismo, ima kar prav… Prejšnjo nedeljo sva se tako dogovorila za dejt s tako zelo opevano Miheličevo lepotico, Miss Julijcev – oz. bolj pravilno, Krobath-Metzger (V/V-, 550m) v Trbiški Krniški Špici. Ker sva vedela, da bo tura dolga in naporna, je bil štart kar zgodaj, in tako sva že nekaj čez 5. uro zjutraj kolesarila po dolini Mrzle vode. Peter je prvič uporabil kolo za krajšanje dostopa, in ob brcanju v breg navsezgodaj zjutraj je iz njegovih ust prihajalo vse kaj drugega kot hvala 🙂 ....
Continue reading...

Spominska smer dr. Tomaža Ažmana – Veliki Draški vrh

Med frikanjem v Čepiću smo se z Evo in Andražem začeli spraševati, kje bi bila naslednji dan dobra hribovska pleža. Po tem, ko obdelamo marsikatero slovensko steno, sam navržem idejo o Spominski smeri Dr. Ažmana v Velikem Draškem Vrhu (VI+/V-VI, 400m), ki pri sogovornikoma pade kar na plodna tla. O smeri smo vsi slišali lepe besede, hkrati pa zadošča nekaterim kriterijem: lepa linija, suha stena in kompaktna skala. Edinole pri kratkem dostopu moramo narediti kompromis… Ker smo vsi nekoliko dopustniško razpoloženi, in ker mene zvečer čaka fešta, štartamo kar pozno (za Krmo) uro, in v ležernem tempu dostopimo do pod...
Continue reading...

Košir-Brelih v NŠG

Letos sem se na ferajnu (AO Kranj) udeležil mentorskega programa, in tako sem “v mentorstvo” dobil dva zagnana tečajnika, Tejo in Matjaža. Prvo skupno turo smo otvorili že pozimi v zasneženih stenah Dolgega Hrbta. Zdaj, po sprostiti epidemoloških ukrepov, pa je počasi dozorel čas, da jima predstavim še lepote, čare in mike slovenske skale 🙂 . Po številnih predlogih, kam naj zarinemo, ju glede na nestabilno vremensko napoved prepričam, da bo najbolj sigurna severna stena Nad Šitom Glave (NŠG) nad Vršičem. Pri izbiri smeri pa se uklonita moji želji, da gremo pogledat v smer Košir-Brelih (IV/III-IV, 200m), ki je sam...
Continue reading...

Smer Čufer-Fon v Novem vrhu

Zaradi relativno nestabilne napovedi sva se z Evo odločila, da greva obiskato relativno malo znano steno Novega vrha nad Baško grapo. Z Evo in Matevžem smo v steni plezali že 3 leta nazaj, in vsem je ostala v dobrem spominu: taka izredno strma, kompaktna in dobro razčlenjena stena, katere glavna značilnost so odlične zajede in pokline. Vožnja preko vseh ovinkov Baške grape se kar vleče, in 1 uro potrebujeva, da se pripeljeva iz Železnikov pa do konca gozdne ceste nad vasjo Rut. Vas Rut je idilična oazica nad strmo, temačno Baško grapo, ki ima že pridih primorske. Dostop do pod...
Continue reading...

Preko Komne do Krnskih jezer

Smo v obdobju težkih časov, pred-koronskih in po-koronskih. V obdobju pandemije se je verjetno vsak izmed nas boril s svojimi demoni in strahovi. Pri meni je bilo teh demonov več, vsekakor pa je eden izmed njih bil tudi pomanjkanje gibanja na prostem. Pravzaprav sem odkril, kako zelo sem navajen svobodnega gibanja po mejah naše male državice, in kako zelo me je prizadela izguba tega privilegija. Seveda sem močno pogrešal tudi hribe in gorski svet, zaradi česar je bilo hitro po koroni potrebno temu narediti konec. In sva šla z Matjažem v Bohinj. Že vožnja čez Soriško planino v “posvečene konce”...
Continue reading...

Bogovska grapa

Z Jakom se že celo zimo trudiva ujeti za kakšno skupno uživanje sneženih užitkov v hribih. Sredi februarja, po že dokaj aktivni zimski sezoni, se nama je končno uspelo dogovoriti za termin. Odločiva se za kar precejšnjo klasiko letošnje zime, Bogovsko grapo (90°/70° IV-, sneg do 50°) v Šplevti nad Zadnjico. Gre se za ne preveč težavno grapo, ki pa se je vseeno veseliva, saj smo gorenjci v primorskih koncih toliko redko, da je vsak obisk v tiste kraje posebno doživetje. Kar neverjetno, toda obadva sva prvič v življenju v Zadnjici (kar pove vse o tem, kako malo se gorenjci...
Continue reading...

Sezona obračanja

Letošnja zima je postregla z dobršnjo mero instant alpinizma. Vedelo se je, da so dobre razmere v Logarski dolini, na Jezerskem in na Kaninu. Druge kotičke naših gora – predvsem Julijcev – pa je povohalo precej manjše število alpinistov. Razlogi za tako stanje so seveda jasni – zakaj bi rinil v neznano, če veš, da so praktično vse smeri na omenjenih področjih zafrajhane s prvovrstnim snegom… Edini problem, ki ga imam sam pri sebi je dejstvo, da v hribih skoraj vedno iščem samoto in mir – odkar sem se preobrazil v vikend bojevnika, pa je to postalo še bolj pomemben...
Continue reading...

Grintovčev steber

Pred napovedano vremensko motnjo, ki naj bi naše kraje zajela za vikend, sem želel ujeti še nekaj dobrih razmer, ki letošnjo zimo res kar trajajo in trajajo. Žal je situacija taka, da gneča v službi nekako ne dopušča dopusta. Tako sem Petra “nahecal” za sledeč izlet… V torek v večernih urah sva (Peter kar težko otovorjen, jaz nekoliko manj) po zoprno zaledeneli stezi naredila dostop do Češke koče. V zimski sobi sva si uredila prijetno spalnico, nato pa skočila še ven, pred kočo, na težko pritovorjeno pivo. Ker je bila nekaj dni nazaj polna luna, so bile okoliške stene prav...
Continue reading...

Desni slap pod Prisankom

Z Matjažem sva na sončno nedeljo iskala sence pod Prisankom. Desni slap (WI4, 150m) je bil, z izjemo sveče, dobro narejen. Slap sicer ni pretirano debel, je pa dobro naluknjan in nudi pravi užitek za plezanje. Meni se je zdel precej lažji kot 3 leta nazaj. Družbo so nama delali še ekspresni radol’čani v dveh navezah, ki so po slapu nadaljevali v škotski podaljšek in gor proti vrhu Prisojnika. Med čakanjem na štantih pa smo opazovali kolone in vlakce v grapah na Malo Mojstrovko. Galerija slik...
Continue reading...

Celjska smer v Mali Rinki

Če je bil prejšnji večer simpatičen, je bila noč, ki je sledila, nekoliko manj; pozno zvečer je namreč v Dom planincev prispela skupinica planincev, ki je na prednovoletni dan zašpilila glasno fešto, ki ni pojenjala do jutranjih ur… Vnovični dostop do Okrešlja je tako zajemal poleg zmatranih nog še neprespanost. Tolažila sva se, da bova lahko itak spala naslednji dan, na prvi dan novega leta 🙂 . Cilj drugega dne je Celjska smer (IV/3, M, 350m), ki naju pričaka brez navez pred nama. Juhej! Z utrujenimi nogami se nama je dostop do Turskega žleba zdel neskončen in sama sebi sva...
Continue reading...