Košir-Brelih v NŠG

Vikend pred božičnimi prazniki sva z Maticem šla pogledati, če je v naših gorah kaj plezalskih razmer. Glede na dano situacijo sicer nisva bila pretirano optimistična, tako da je bila že izbira cilja kar problematična. Dan pred odhodom do Matica pricurlja informacija, da je Vršič splužen, in odločitev je hitro konvergirala proti severni steni Nad Šitom Glava. Udoben dostop in ne predolge smeri so namreč kar dobra popotnica za manjko razmer, kratek zimski dan in izogibanje policijski uri… Na Vršiču se znajdeva nekaj čez 7. uro zjutraj. Vse je v oblaku, naokrog divja mrzel veter, na parkirišču pa je samo...
Continue reading...

Severozahodni greben Begunjščice

Prejšnji vikend sva se z Evo odločila, da greva otvoriti zimsko sezono. Zaradi tako zgodaj zapadlega snega in še toplo podlago nama je bilo jasno, da nekih pretiranih razmer verjetno pač ne bo, tako da sva se odločila za “nezahtevno” turo: Severozahodni raz/greben Begunjščice (III). Kresal je namreč v svojem vodničku napisal, da na omenjenem grebenu “večjih težav” ne bi smelo biti. Z dostopom začneva na relativno praznem parkirišču na Ljubelju. Meni je vse skupaj kar malo šokantno, saj imam Zelenico vedno v spominu kot najbolj oblegano izhodišče za zimske avanture na Gorenjskem. Majhni obiskanosti sigurno botruje nekoliko oblačna napoved,...
Continue reading...

Ang Phu v Debeli Peči

Včeraj smo z Evo (AK Vertikala) in Petrom (AO Jesenice) preživeli pester dan v smeri Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli peči. Smer sva z Evo hotela splezati že lansko leto, pa naju je takrat odvrnila zelo mokra stena in sva raje pobegnila v Jesih-Potočnik. No, tokrat je bila stena prizanesljiva z mokroto, in pravzaprav smo ves čas plezali po suhi skali. Razporedili smo tako, da je Eva vodila uvodne raztežaje čez previsni detajl (VI-) in čez slavno zajedo, ki so se nam zdeli nekoliko bolj “frikovski”, jaz pa sem tako dobil ostale raztežaje, ki v zgornjem delu postanejo malenkost bolj naloženi...
Continue reading...

Zasledovanje sanj v Hochalmspitze

Pretekli vikend sva z Maticem opravila pravo sanjsko turo nad čudovito dolino Maltatal. Dolina Maltatal me je privlačila odkar sem neke daljne zime tam prvič plezal po zaledenelih slapovih. Dolina je med slovenci znana predvsem po omenjenih zaledenelih slapovih, bolderjih in pa turni smuki, nekoliko manj pa kot skalno-plezalska destinacija. Ajde, res je, da ne gre za nikakršne josemite, vseeno pa se v dobri uri vožnje od Jesenic (če človek pomisli, to je bližje kot Bovec!) nahaja dežela oz. dolina Visokih Tur, polna granitnih gnajsastih sten in (usihajočih se) ledenikov. Visoko zgoraj nad dolino se dviga najjaći hrib območja, Hochalmspitze (3360m), ki jo...
Continue reading...

Milijarda v Rjavini

Prejšnjo nedeljo sva navkljub nestanovitni vremenski napovedi z Maticem uspela najti suho skalo. Po kratki seansi dogovarjanja in usklajevanja sva se namreč po predlogu Matica odločila za obisk Milijarde (V+/IV-V, 400m) v Rjavini. Smer sem sam imel na seznamu želja že kar nekaj let, vendar moram reči da me je, odkar je v steni leta 2016 ugasnilo življenje, želja nekoliko minila. No, letošnje poletje je predlog Milijarde prišel do mene že dvakrat, tako da sem si rekel, da je morda vseeno čas, da se s smerjo pobliže spoznam. Glede na to, da je tekom noči čez polovico Slovenije šla konkretna...
Continue reading...

Miss Julijcev

Peter mi je po tejle turi rekel, da vedno greva plezati neke lepe smeri. Pismo, ima kar prav… Prejšnjo nedeljo sva se tako dogovorila za dejt s tako zelo opevano Miheličevo lepotico, Miss Julijcev – oz. bolj pravilno, Krobath-Metzger (V/V-, 550m) v Trbiški Krniški Špici. Ker sva vedela, da bo tura dolga in naporna, je bil štart kar zgodaj, in tako sva že nekaj čez 5. uro zjutraj kolesarila po dolini Mrzle vode. Peter je prvič uporabil kolo za krajšanje dostopa, in ob brcanju v breg navsezgodaj zjutraj je iz njegovih ust prihajalo vse kaj drugega kot hvala 🙂 ....
Continue reading...

Spominska smer dr. Tomaža Ažmana – Veliki Draški vrh

Med frikanjem v Čepiću smo se z Evo in Andražem začeli spraševati, kje bi bila naslednji dan dobra hribovska pleža. Po tem, ko obdelamo marsikatero slovensko steno, sam navržem idejo o Spominski smeri Dr. Ažmana v Velikem Draškem Vrhu (VI+/V-VI, 400m), ki pri sogovornikoma pade kar na plodna tla. O smeri smo vsi slišali lepe besede, hkrati pa zadošča nekaterim kriterijem: lepa linija, suha stena in kompaktna skala. Edinole pri kratkem dostopu moramo narediti kompromis… Ker smo vsi nekoliko dopustniško razpoloženi, in ker mene zvečer čaka fešta, štartamo kar pozno (za Krmo) uro, in v ležernem tempu dostopimo do pod...
Continue reading...

Košir-Brelih v NŠG

Letos sem se na ferajnu (AO Kranj) udeležil mentorskega programa, in tako sem “v mentorstvo” dobil dva zagnana tečajnika, Tejo in Matjaža. Prvo skupno turo smo otvorili že pozimi v zasneženih stenah Dolgega Hrbta. Zdaj, po sprostiti epidemoloških ukrepov, pa je počasi dozorel čas, da jima predstavim še lepote, čare in mike slovenske skale 🙂 . Po številnih predlogih, kam naj zarinemo, ju glede na nestabilno vremensko napoved prepričam, da bo najbolj sigurna severna stena Nad Šitom Glave (NŠG) nad Vršičem. Pri izbiri smeri pa se uklonita moji želji, da gremo pogledat v smer Košir-Brelih (IV/III-IV, 200m), ki je sam...
Continue reading...

Smer Čufer-Fon v Novem vrhu

Zaradi relativno nestabilne napovedi sva se z Evo odločila, da greva obiskato relativno malo znano steno Novega vrha nad Baško grapo. Z Evo in Matevžem smo v steni plezali že 3 leta nazaj, in vsem je ostala v dobrem spominu: taka izredno strma, kompaktna in dobro razčlenjena stena, katere glavna značilnost so odlične zajede in pokline. Vožnja preko vseh ovinkov Baške grape se kar vleče, in 1 uro potrebujeva, da se pripeljeva iz Železnikov pa do konca gozdne ceste nad vasjo Rut. Vas Rut je idilična oazica nad strmo, temačno Baško grapo, ki ima že pridih primorske. Dostop do pod...
Continue reading...

Preko Komne do Krnskih jezer

Smo v obdobju težkih časov, pred-koronskih in po-koronskih. V obdobju pandemije se je verjetno vsak izmed nas boril s svojimi demoni in strahovi. Pri meni je bilo teh demonov več, vsekakor pa je eden izmed njih bil tudi pomanjkanje gibanja na prostem. Pravzaprav sem odkril, kako zelo sem navajen svobodnega gibanja po mejah naše male državice, in kako zelo me je prizadela izguba tega privilegija. Seveda sem močno pogrešal tudi hribe in gorski svet, zaradi česar je bilo hitro po koroni potrebno temu narediti konec. In sva šla z Matjažem v Bohinj. Že vožnja čez Soriško planino v “posvečene konce”...
Continue reading...