Vzhodna smer v Mali Rinki

Po zadnjem obisku Logarske doline mi odlične razmere v tamkajšnjih stenah niso in niso dale miru. Pomagala, kajpak, ni tudi poplava Internetnih objav, ki so vse po vrsti hvalisale nore razmere nad Okrešljem. Matica mi hitro uspe zmotivirati za akcijo, in na plan pride z revolucionarno idejo: greva v Logarsko kar za dva dni, za predzadnji in zadnji dan starega leta! Ker se zavedava, da živimo v obdobju Internet alpinizma, štartava iz Ljubljane že ob precej nehumani uri. Ko prevoziva vse ovinke med Ljubljano in Lučami, se najina prebrisana taktika obrestuje, saj sva na parkirišču prva! Klasika letošnje zime, Vzhodna...
Continue reading...

Bela Piramida/Tschadova smer v Turski gori

Po težko pričakovani pošiljki snega, ki je obdarovala predvsem Julijske Alpe, sem – kot celotna alpinistična srenja, se razume – nestrpno odšteval dneve, da se razmere v hribih nekoliko stabilizirajo. Precej sem tuhtal, da bi v Logarski dolini znale biti dobre zimske razmere, saj je v Kamniških Alpah zapadlo manj snega. Seveda v tem razmišljanju nisem bil osamljen, in ko sem sredi tedna izvedel, da so plezali Igličevo in poročali o dobrih razmerah, je bilo vse jasno. Z Evo sva se tako za po-božično soboto kar hitro dogovorila, da greva splezati Vzhodno smer v Malo Rinko. Še največja dilema večera...
Continue reading...

Zimski pristop na Koštrunove špice

Po mukotrpnih treh tednih neprestanega dežja se je končno pokazal vikend, ki je obetal nekaj sonca. No, v resnici se je krasno vreme naredilo že tekom tedna, toda delavnemu narodu to žal ne pomaga kaj dosti. Za skupen izlet v hribe smo se tokrat dogovorili z Matejem in Maticem. Navkljub izredno mikavni ideji, da bi šli kar na Triglav (ki je, po spletnih objavah sodeč, v teh dneh izredno mikaven in tako zasnežen, kot že dolga leta ne!), po ogledu vremenske napovedi rajši predlagam obisk zahodnih Julijcev. Ker še nisem bil na Višu/Jof Fuartu (2666m), ga predlagam kot primeren cilj....
Continue reading...

Krompirjeva Paklenica

V obdobju, ki je bil prežet s službenimi obveznostmi, selitvijo v prestolnico in intenzivnim obeleževanjem starostnih “zmag”, se imam toplo za zahvaliti Evi in Teji, da sta me dobesedno “zvlekli” v Paklenico. Rekel sem si, da nima veze, koliko je človek uplezan, Paklenica bo pa sigurno super. In res je bilo tako! V sredo po službi oddirkamo na jug, kjer si postavimo šotor v (bojda slavnem) Aniča kuk kempu, kjer je že nastanjeno lepo število plezalcev. Prvi dan se odločimo za naskok Diagonalke (6a+, 200m) v Debelem kuku. Nimamo občutka, da bi vstali pretirano zgodaj, saj se v kanjonu znajdemo...
Continue reading...

Septembersko jadranje po Kornatih

Mislim, da sva se z enem izmed dobrih prijateljev že debelih deset let nazaj dogovorila, da bova pa “letos šla opravljat izpit za voditelja čolna”. No, kot se v življenju rado zgodi, se to ni zgodilo tisto leto, pa tudi ne vsa naslednja. Se je pa dogodek dokončno zgodil letos. Še z enim kolegom smo tako kar iznenada trije v naši druščini postali “kapitani”, in pritisk, da gremo na jadralni dopust, je bil velik. Ker imam izmed trojice daleč največ jadralskih izkušenj je “breme” kapitana padlo name. Pa ni bilo tako hudo! V dobri družbi smo preživeli čudovit pozno-poletni teden...
Continue reading...

Kaminska smer v Debelem vrhu

V zadnjem tednu avgusta sem se navkljub nestanovitni vremenski sliki, ki je obetala vsakodnevne padavine, odločil za oddih v Bohinju, deželi “kjer ima dež mlade”. Izkazalo se je, da je tudi tod dežja ravno toliko kot drugje po Gorenjskem – občasno kakšen naliv v popoldanskem/večernem času, sicer pa lepo, sončno do pretežno oblačno vreme. V sredo se s Saro – ki te dni služi kruh v Bohinju, in je ta dan prosta – dogovoriva za skupinsko preživljanje aktivnega prostega časa. Vremenska napoved je relativno optimistična, tako da kar takoj predlagam, če greva splezat Kaminsko smer (IV+/III-IV, 200m) v Debelem vrhu....
Continue reading...

Trikot v Dolgem hrbtu

S Petrom (AO Jesenice) se zadnje čase kar pogosto naveževa na vrv. V nedeljo sva se tako usmerila v še en skupen plezalski cilj, Trikot v Dolgem hrbtu (VI (A1)/V, IV, 500m). Ker sva že v delavskih letih, se odločiva za “semi-penzionerski-alpine-start” ob 5. iz Kranja, kar ima za posledico, da začneva plezati šele nekje okrog 9. ure zjutraj. Med dostopom doživiva pravo adrenalinsko budnico: meni uspe ob obvozu snežišča sprožiti dva gromozanska skalna bloka, s katerima se zapeljem meter nižje, preden se nekako zagozdita med snegom in steno; Peter samo zaprepadeno gleda, zakaj nimam zlomljene noge, sam pa se...
Continue reading...

Vodnjak Želja v NŠG

Po neverjetno soparnem in vročem tednu nas je za vikend končno pričakala vesela novica – prehod hladnejše fronte, in ohladitev! No, ta vesela ima za nas plezalce vseeno lepotno napakico – da ne bomo mogli iti plezat v hribe 🙁 . Na srečo se vremenska napoved v petek popravi v dovoljšnji meri, da se z Maticem odločiva, da bo v soboto še dovolj sončnega vremena za kakšno krajšo smer. Seveda se odločiva za “kraljico krajših smeri”, severno steno Nad Šitom Glave (2087m) nad Vršičem. Kratek, enostaven dostop, še bolj udoben sestop, ter 250-300m dolge smeri so tiste ključne karakteristike, ki...
Continue reading...

Severovzhodni raz Jalovca

Po intenzivni seji debatnega krožka s Petrom, v katero smer zaviti za vikend, se nazadnje skristalizira ideja o Severovzhodnem/Comicijevem razu Jalovca (V+,A1/IV+ (PP VI+)). Pozno zvečer udeležbo potrdi še Eva, in čez nekaj sladkih uric spanca že dirkamo po zgornjesavski dolini proti Tamarju. Pristopni marš do pod stene opravimo v nekaj več kot dveh urah. Še dobro, da med vsemi prevlada jutranja zalimanost, saj meliščem pod Jalovškim ozebnikom in Kotovim sedlom v resnici ni in ni konca. Navkljub alpine start-u ob 5 uri iz Jesenic (no ja, bolj smo stari, manj nam diši zgodnje vstajanje) je pred nami že kar...
Continue reading...

Jesih-Potočnik v Debeli Peči

Po precejšnjem dogovarjanju in odpovedanemu terminu pretekli vikend se nama je z Evo na relativno stabilno soboto le uspelo ujeti za plezanje v naših hribih. Vsak plezalec ima nekje shranjen seznam smeri, ki bi jih rad še preplezal, in ta dan je naneslo, da je skupni imenovalec bila smer z eksotičnim imenom Ang Phu (VI-, 500m) v Debeli Peči. Zaradi muhastega vremena v letošnjem poletju štartava kar zarana, in ob 6. zjutraj že grizeva v breg po strmi lovski stezi nad Kovinarsko kočo, ki človeka pripelje pod severno steno Debele Peči. Ozračje je neverjetno soparno – kot da bi bila...
Continue reading...