Izlet na Malo Mojstrovko

Nekaj pred 9. uro zjutraj me pokonci vrže telefon. Na drugi strani je Miloš, ki me sprašuje, če imam danes kej časa: “Ja valda da imam, samo a ni obupno vreme??” “Ja je ja, sam a vseeno skočiva pogledat na Mojstrovko?” “Ja pa pejva ane!” V pol ure se tako zvalim iz postelje, pripravim rukzak in oddrvim proti Kranju. Celotno Gorenjsko zajema nizka oblačnost, ki nikakor ne bo šla stran, zato si pri Milošu v miru narediva jajčka za fruštek, nato pa oddrviva proti Kranjski gori. Ob prihodu na Vršič sva sevede edina norca, tako da zasedeva mesto na popolnoma...
Continue reading...

Novembrski oddih v Červarju

Za prvi november je bilo napovedano silno lepo vreme, tako da sem se pridružil Tini in Mihu na oddihu v Červarju. K južnim sosedom smo odšli za 2 dni. V četrtek smo v čudovitem, toplem dnevu plezali v Limskem kanalu, kjer smo (seveda..) srečali še nekaj znanih obrazov, sledil pa je še tek okoli Červarja ter morska pojedina. Naslednji dan smo ravno tako odlaufali jutranji tek, nato pa smo zaradi družinskih razlogov pobrali šila in kopita in odšli domov. Ker sam še nisem imel dovolj (dan je bil res lep) sem tako opravil še spust po Borovničkah z Lubnika. Tokrat...
Continue reading...

Kalški greben

Nekateri veste, nekateri pa ne, da sem si pred 1 mesecem počil prst na roki. Zoprn dogodek se je dogodil pri “nedolžnem” kolesarskem spustu (ajde, bilo je downhill) s Križne gore v bližini Škofje Loke. Pa je šla roka v gips, in za 4 tedne sem se moral zaposliti z nešportnimi aktivnostmi, kjer je prednjačilo delo in diploma. Hvala bogu sem ujel okno slabega vremena, tako da praktično nisem nič zamudil. Ko sem en teden nazaj končno dobil gips dol z roke, mi je bilo takoj jasno, da moram hitro nazaj ven, na luft! Kot bi me nekdo poslušal, se...
Continue reading...

Iz Martuljka na Široko peč

Konec poletja oz. začetki jeseni predstavljajo čas, ko se poplezavanje umakne iz strmih, pokončnih severnih sten v bolj prijetne, tople južne stene, hkrati pa se začne čas za daljše, visokogorske ture, katerih glavni namen morda ni toliko tehnična zahtevnost smeri kot pa osvojitev težko dostopnega vrha ali pa zgolj preprosto uživanje v brezpotnih, samotnih kotičkih Slovenije. Takega mnenja sva tudi midva z Janezom, tako da sva včeraj opravila kar pestro visokogorsko, in predvsem, kot se za Martuljške gore spodobi, samotno turo. Glavno vodilo najinega dne je bilo osvojitev Široke peči (2497m), markantne, divje in izredno prvinske gore nad Martuljkom, ki...
Continue reading...

Kolesarski spust s Kofc

Že prejšnji teden, na moji rojstnodnevni žurki, je Jernej omenil mtb turo na Kofce, in ker se je vreme za konec tedna tako odlično uredilo, smo se že takoj zedinili za petek popoldne. Vreme je zdržalo, Jernej je opravil s sestanki, Maja s šolo, in okrog 1 popoldne se odpravimo proti Tržiču. Na srečo se je za šoferko javila Teja, tako da smo imeli navzgor cca. 1 uro vožnje manj, ki bi se sigurno kar vlekla. Teja nas tri kolesarje odloži, sama pa se z Didi (kuža) odpravi v lov za gobami po normalni peš poti proti Kofcam. Mi trije...
Continue reading...

Herlec-Kočevar v Šitah

Že v začetku poletja sva se z Janezom zmenila, da bova zgoraj omenjeno klasiko (V-, 500m) proti koncu poletja šla splezat. Na, pa je bil september tukaj, z njim pa zadnji lepi dnevi pred poslabšanjem vremena. Kam iti? Ja, v dogovorjeno planiško klasiko, seveda :). Po plezanju Slovenske smeri dan poprej mi zaradi zgodnjega štarta (ob 3 greva iz Škofje Loke) manjka spanca, pa vendar ob prihodu v Planico začneva s takim tempom, da sva po 2 urah že na vstopu pod smerju, kar je celo manj kot pravi Mihelič. Kot bi imela stvar povsem naštudirano, se svetloba in z...
Continue reading...

Slovenska smer v Triglavu

Miloš me je že kar nekaj časa nazaj prosil, če bi mu lahko pomagal pri zanimivi nalogi – svoji mami je za rojstni dan “podaril” turo čez Slovensko smer v Triglavski severni steni. Ker je sama strastna planinka, ji je to neizpolnjena želja že mnogo let. Sam sem takoj za, z veseljem peljem kogarkoli čez Slovensko, če ima tako gorečo željo, kot jo ima ona. Pa vendar se tekom poletja nekako ne moremo uskladiti, in kar naenkrat je tukaj september. Za petek je vremenska napoved kar dobra (čeprav naj bi bila možnost oblakov), tako da se hitro odločimo in določimo...
Continue reading...

Fura z Lubnika v Podlubnik

Tokrat smo se zbrali kar štirje korenjaki, Maja, Pero, Domen in moja malenkost in odpeljali furo iz sredine Lubnika pa dol v Podlubnik. Odlična tura, samo za ponovit! Tokrat ravno tako filmček… naslednjič pa upam, da bojo rajši kakšne slike, ker je urejanje filmčkov enostavno preveč dela za vsako furo :)....
Continue reading...

Neuspeli poskus vzpona po Kugyjevi smeri

Z Janezom, Petro in Milošem smo se, kot že tolikokrat, zmenili za še en skupen plezalni cilj. Tokrat nas je pot zopet vodila v Zahodne Julijske Alpe, natančneje v severno steno Montaža. Slovita Kugyjeva smer iz leta 1902 (III/IV-, stari klini in zajle) je v vseh vodničkih (predvsem seveda gledam tebe, Mihelič) opevana s takim zanosom, da se vsakemu ljubitelju gora pocedijo sline. Malo zgodovine – naš znani mojster Kugy je s kolegoma Komacem in Ojcingerjem omenjeno smer preplezal leta 1902 ter z dejanjem rešil problem severne stene Montaža, hkrati pa naj bi to v tistem času bila daleč najtežja...
Continue reading...

Obisk Montaža in Špika nad Hudo polico

S staršema sem se že nekaj časa menil, da bi poleti skupaj skočili kdaj v hribe. Ker noben od nas ne pozna preveč dobro Zahodnih Julijskih Alp, sem hitro predlagal planino Pecol, oz. prvaka Zahodnih Julijcev, Montaž (Jof di Montasio/Špik nad Policami, 2753m). Zaradi bajeslovne Pipanove lestve si sposodimo še pasove in samovarovalne komplete, in navkljub delno oblačnemu vremenu rezerviramo spanje v koči Brazza, ki stoji na planini Pecol nad prelazom Sella Nevea. Po ne prezgodnjem zajtrku se počasi odpravimo na pot. Naprej od Rabeljskega jezera se vsi peljemo prvič in sam sem precej navdušen – cesta do Selle Neveje...
Continue reading...