Chamonix 2014: Vallee Blanche in Grand Montets

When in Rome, do as Romans do. Tudi mi smo spoznali resničnost tega stavka, ko smo se v sredo zopet v jutranji gužvi drenjali pred vstopom v gondolo za na Aiguille du Midi. Naše plezalske ambicije preteklih dni smo za kratko odložili na čakanje, saj pol metra pršiča dejansko res obljublja samo eno zvrst zimskega udejstvovanja – turne smuke, seveda! Kot preostalih 99% prebivalcev Chamonix-a se tako v vetrovnem, rahlo oblačnem jutru znajdemo na Aiguille du Midiju. Le en dan prej smo bili zgoraj med redkimi obiskovalci (čeprav je bilo vreme lepše), danes pa gorska postojanka poka po šivih. Vodniki...
Continue reading...

Chamonix 2014: Neuspel poskus Kozmičnega grebena

Za torek je bila vremenska napoved dobra, zato smo se s celotno ekipo zelo hitro strinjali, da takoj poskusimo splezati Cosmique Arete na Aiguille du Midi. Pol metra novozapadlega snega in 4. stopnja (se mi zdi) plazovne nevarnosti nam je dala jasno vedeti, da za kako resno turo, koluar, grapo ipd. pogojev ni, medtem ko smo si bili enotni, da bo grebensko prečenje relativno varno. Zaradi pričakovane gužve na Aiguille du Midi smo tam že pred prvo gondolo, in med prvimi tisti dan izstopimo na s soncem obsijano ploščad Aiguille du Midija. Po dveh dneh slabega vremena in manjka hribov...
Continue reading...

Chamonix 2014: Zasnežen začetek tedna

Chamonix, evropska (če že ne svetovna) prestolnica alpinizma, ne potrebuje nobenega uvoda. Že samo pogled na vse visoke hribe, ki so tako množično skoncentrirani ob prvaku Alp, Mont Blancu, jemlje sapo. Če človek prebere še zgodbice kakega Twighta in njegovih “sobojevnikov” o psihotičnih lednih trakovih po granitnih štrajfah, pa mu utrip še bolj naraste. Sam sem si Chamonix že nekaj časa želel obiskati v zimskem obdobju, saj so hribi pozimi vedno lepši – samo slutil sem lahko, kaj ta izjava pomeni za Centralne Alpe. Ko je Mare tako prvič omenil idejo o Chamonixu, nisem pretirano odlašal :). Ekipa se je...
Continue reading...

Slatnik ob polni luni

Letošnja Facebook skupina za zbiranje kondicije za Triglav je, moram reči, kar uspešna! Že drugič smo se tako ob polni luni odpravili izkoristiti odlične snežne razmere na Soriško planino. Navkljub pozni organizaciji se nas tako zbere 5 korenjakov, da napademo vrh. Na Soriško planino prispemo nekaj čez 9. uro zvečer, in poleg nekaj marljivih drvarjev, ki pospravljajo les, smo sami. Po prijetno pomrznjenem smučišču se vzpnemo do odcepa v desno, kjer nas pričaka mehkejši sneg. Vidi se, da so hribi obiskani predvsem s strani turnih smučarjev, saj je “peš” gaz že kak dan stara. A nič ne de, udira se...
Continue reading...

Tosc – ob vzhodni grapi

Ko se človek enkrat zaposli, radostno čaka vikende, da lahko skoči v hribe =). Nič drugače ni bilo tudi ta vikend, saj se nas je kar nekaj “hribovcev” usklajevalo, kaj napasti. Edini problem je bila vremenska napoved – ta je sicer napovedovala čez dan oblačnost, vendar naj bi se temperature dvignile na visoke vrednosti. Tako hitro “v smeti” vržemo idejo o vzponu na Jalovec, poda pa Miloš alternativen plan – vzhodna grapa v Toscu. Zraven se pridruži še Mare, ki pravi, da mora pa zdaj res začeti trenirati za Chamonix (kamor se odpravljamo v enem tednu). Zaradi vzhodne lege grape...
Continue reading...

Begunjščica

Na prelepo sredino jutro se nas skupina korenjakov odloči, da ne bomo “šihtali”, tako kot večino ljudstva, in prelep dan raje izkoristili za izlet v vsem priljubljene konce – hribe, seveda! Tako se nas peterica dobi na Ljubelju že zarana, 15 do 6, in okrog 6. ure krenemo proti Zelenici. Temperature so zadnjih nekaj dni res podivjale, in zaradi inverzije je že ob 6 zjutraj na Ljubelju 5 stopinj! Če bo šlo tako naprej, bo treba uro štarta prestaviti še bolj v noč… V prijetnem klepetu mine pot do Centralne grape, kot bi trenil, in po prečenju snežišč se z...
Continue reading...

Grapa Y v Vrtači

Ker vremenoslovci obetajo vedno toplejše temperature, je za izkoristiti vsak dan posebej. Tako mi ni bilo problematično po turi na Storžič samo preložiti robo, se okrepčati in stuširati, ter zgodaj zavaliti pod odeje. V nedeljo se nas tako okrog 6 na Ljubelju zbere četica korenjakov – dva Janeza, Stane, Matevž in moja malenkost. Navkljub rani uri nismo prvi na parkirišču, tako da hitro stopimo na turne dilce in se namenimo proti današnjemu cilju, ki se zaenkrat še skriva pred nami – Vrtača in njena vzhodna stena. Po dokaj sitnem vzponu čez plaznice nekdanjega smučišča Zelenica se nam odpre pogled na...
Continue reading...

Kramarjeva smer v Storžiču

Že od prve zime, ko sem bil alpinistični tečajnik, se spomnim omenjanja “Kramarce”, popularne klasične zimske smeri v severni steni Storžiča, in sanjarjenja, kdaj bom “dovolj zrel”, da bom lahko vstopil vanjo. V dveh letih, ko sem nato postal pripravnik, se niso zimske razmere ravno dobro naredile, tako da sem potrpežljivo čakal. No, letos sem skoraj že vrgel celotno zimsko sezono v koruzo, ko se je vreme končno razjasnilo, posijalo je sonce in razkrilo enormne količine predelanega snega. Sredi tedna prileti na Internet objava, da je Kramarca narejena, in takoj kontaktiram Miloša, če ima za vikend kej časa. Zmeniva se...
Continue reading...

Zimska ponovitev Spominske smeri Čerin Miran

Že odkar sem plezal Spominsko smer Čerin Miran v Ratitovških špičkah, sem si rekel da bom zadevo enkrat splezal pozimi. Smer se mi je zdela od smeri v Špičkah namreč najbolj primerna za zimsko ponovitev, saj poteka po zajedah, kaminih in “položnih” rampah, vstopna plošča pa je tudi čudovito razjedena (tudi horizontalno), da sem si predstavljal, da bo tudi z derezami že nekako šlo čez. No, danes sem se odločil, da temu storim konec. Slaba vremenska napoved je obetala “škotske” razmere, in res – ko sva z Jernejem prigazila do sneženih grap pod Špičkami, sva spoznala, da je sneg kar...
Continue reading...

Turni smuk s Kleka

Po petkovi furi z Višarij me proti večeru zmoti telefon. Na drugi strani me Anja sprašuje, če se jima z Matotom pridružim na turi na Klek. Ker je napovedan še en dan sončnega vremena, preden se vse skupaj spet poslabša, sploh ne razmišljam, samo potrdim. Na Jesenicah se nam tako v soboto zjutraj pridruži še Miro, nakar nas četverica zagrize v breg. Tokrat bo objava bolj kratka, saj se mi je namreč na prvem ovinku vzpona dogodil zoprn pripetljaj. Ko sem namreč iz rukzaka potegnil fotoaparat, sem odkril, da sem spominsko kartico pozabil doma. Zato tokrat – fotke in zapis...
Continue reading...