Po nekaj dneh se s Kylom zopet srečava v Queenstownu. On je ravno prehodil Routeburn track, sam pa sem se nekaj dni zabaval v okolici Milford Sounda. Pred najinim odhodom na znameniti Milford track nama ostaneta dva dneva “lufta”, in ker je napoved za narodni park Mt. Aspiring relativno obetavna, skujeva drzni načrt: prvi dan se bova povzpela do bivaka pod goro Mt. Earnslaw (2819m), ki se nahaja na višini cca. 2200m, drugi dan pa kreneva na vrh, ter nazaj v dolino do avta, ter nazaj v Queenstown. No, vse skupaj se je izteklo precej drugače, saj sva goro dodobra...
Continue reading...

Jugozahodni del južnega otoka Nove Zelandije se imenuje Fiordland, in človek bi težko našel bolj primerno ime. V regiji, ki pokriva praktično celoten jugozahodni del južnega otoka prebiva siromašen odstotek populacije, saj iz Tasmanskega morja v celino segajo zares globoki fjordi, ki jih na vse strani omejujejo strme stene bujno poraščenih vršacov. Kot je dejal že kapitan Cook, ko je plul mimo, od daleč izgleda, kot da so gore tako strme in našpičene, da med njimi ne more obstajati nobena dolina. No, pa doline vseeno obstajajo. Druga značilnost regije je vodnatost; tukaj se letna količina padavin meri v metrih! Ko...
Continue reading...

Po trourni vožnji iz Queenstowna se s Kylom znajdeva v mestecu Te Anau. Simpatično, umirjeno mestece (tipično novozelandsko mesto) je izhodišče za Kepler track ter za vse ostalo v okolici Milford Sounda. Ko v DOC pisarni prevzameva karte za Kepler track, opaziva, da sta čez cca. 1 teden 2 prosti mesti na najbolj znanem trekingu v deželi, Milford track-u. Gre za štiridnevno popotovanje po regiji Fiordland, ki ga je načeloma potrebno rezervirati že več kot pol leta vnaprej. Samo spogledava se in se nasmejiva – noben od naju se ni nadejal, da bo obiskal ta treking, ampak če sta 2...
Continue reading...

V Queenstown prispem okrog 3. ure popoldan, ravno v turistični gužvi, za povrhu pa je še sobota. Ob prihodu v mesto sem dobesedno šokiran – občutek imam namreč, kot da bi zajeli vse turiste, ki se nahajajo na južnem otoku Nove Zelandije, in jih stlačili v to simpatično mestece ob jezeru Wakatipu. V nenormalni gužvi odkrijem, da so vsa parkirišča v mestnem središču seveda plačljiva; ker se ta dan dobim z američanom Kylom, plačam tistih nekaj dolarjev in se odpravim na sprehod po “downtown”-u. Queenstown je adrenalinska prestolnica Nove Zelandije. Tukaj so prvi na svetu začeli z bungee jumpingom, danes...
Continue reading...

Po končanju ture v narodnem parku Nelson Lakes sem se navkljub nekoliko slabši vremenski napovedi za zahodno obalo odločil, da švignem po njej navzdol proti Wanaki v osrčje južnih alp. Vremena se nisem tako zelo bal, saj sem prav od vseh, ki so obiskali regijo, slišal, da so imeli slabo vreme, in tako ali tako nisem pričakoval nič boljšega. Sprva me je pot v žgoči sončni vročini vodila skozi sotesko reke Buller, kjer na račun pridejo predvsem ljubitelji vodnih avantur, predvsem kajakov in soteskanja. Regija je precej neobljudena, mest ni veliko, tista, ki so, pa so tako ali tako ostanki...
Continue reading...

Vremenska napoved le bila za nekaj dni slaba za celoten severni del južnega otoka. Pa sem si rekel, da imam dosti tega lovljenja vremena, in se napotil proti narodnemu parku Nelson lakes. Narodni park vsebuje dve večji jezeri, ki sta približno velikosti našega Bohinjskega, ter ogromno manjših luž v višjih legah parka. Sam park leži na severnem izteku južnih alp, in obe večji jezeri sta obdani s strmimi gozdnatimi pobočji, ki se na vrhu iztekajo v visokogorsko travo in skalnate grebene. No, tako sem sklepal iz slik, saj so bili vrhovi gora ob mojem prihodu v oblakih. Prvo noč sem...
Continue reading...

Vreme v regiji Nelson se je začelo kvariti: prva nevihta je kemp ujela zjutraj. Navkljub temu se odločim, da izvedem dvodnevno turo okrog gore Mt. Arthur (1795m) v narodnem parku Kahurangi. Po adrenalinski vožnji po izredno strmem makadamu se šele ob 12 znajdem na parkirišču. Vreme ne obeta nič dobrega in hitro odpišem idejo, da bi se povzpel na sam vrh in si ogledal apnenčaste skalne sklade, ki so predstavljali kuliso izhoda iz rudnikov Morije v filmu Gospodar prstanov. Načrt spremenim: šel bom do koče Salisbury hut po gozdni poti (12km), tam prespal, naslednji dan pa vrnil v dolino. Pa...
Continue reading...