Letošnji začetek zime res ne skopari z lepim vremenom, in kar nekako neplanirano sem si med novoletnim tednom vzel 3 dni dopusta. Z Janezom, ki ima te novoletne dni polne roke dela, se nama uspe uskladiti za četrtek, da greva po dolgem času zopet na skupno turo. Pridruži se nama še Matevž, in Janez zaradi močnega vetra predlaga južno steno Male Martuljške Ponce. Prav, pa pojdimo! Ko prispemo na parkirišče za Krnico, nas zmrazi, kot že dolgo ne. Sam se prav širokoustno hvalim, da v letošnji zimi še nisem potreboval toplih rokavic, in tokrat jih dobim po prstih. Hitro nase navlečemo vse, kar imamo, in začnemo...
Continue reading...

Noro dobre razmere v visokogorju mi niso dale miru, in z Jakom in Matevžem smo se tako za tiste “proste dneve po božiču” zopet dogovorili za izlet v hribe. Tako se, otovorjeni z goro sendvičev, že v nedeljo zvečer odpravimo bivaku 3 za Akom naproti. Cilj: nekaj tam zgoraj, odločimo se sproti… Nad potjo (kot vedno) nismo najbolj navdušeni, detajl večera pa je še iskanje bivaka v temni gmajni, ki nam ga uspe najti pod izkušenim vodstvom Matevža (a.k.a. Gandalf the Gray). Večer mine ob poslušanju Big Footov, kroničnemu basanju s sendviči in potico, branju humornih kitic iz vpisne knjige, ter trepetanju pred Franclnom. Po (pre)rani budilki in...
Continue reading...

Že ob prejšnjem obisku Mangarta sva z Evo strmela v pobeljen žleb med Slovensko in Italijansko potjo, ter se spraševala, če je zadeva narejena. Fast-forward en teden kasneje, in že je čas za tradicionalno ferajnovsko žurko na Ratitovcu. Ker se zadeva začne že v pozno-popoldanskih urah, sredi tedna pogumno pokličem Jaka, če je za kako hitro akcijo. Mangart se zdi idealna izbira, saj je tura (z izjemo daljše vožnje) relativno kratka. Tako že sredi noči štartava v Škofji Loki, in prav kmalu v jutranji svetlobi parkirava mojega srebrnega lepotca pred zadnjim tunelom na Mangartski cesti. Na sedlu je še vedno tako lepo,...
Continue reading...

Nekje sredi tedna mi zavibrira telefon z izredno mamljivo vsebino – Jaka me vabi na aktivno preživljanje vikenda v visokogorju. Takoj se odzovem, in hitro se zediniva, da bo sobotni Visoki Rokav odlična tura. Obadva se strinjava, da so razmere v visokogorju odlične, kar potrjuje moj obisk gora pretekli vikend, ter številčni spletni zapisi študentarije, ki povzročajo zavist in foušijo med delovnim časom :). Z Jakom skujeva bojni plan: v petek po službi na novi Bivak II, v soboto pa zgodaj zjutraj proti Visokemu Rokavu! V petek se nama “skoraj” pridruži Miloš, ki pa nazadnje odpove udeležbo, tako da se s težko otovorjenimi rukzaki...
Continue reading...

Ko se v nedeljo ob petih zjutraj zbudim, mi v ušesih še vedno šumi od koncerta Zablujene Generacije. Ko si pripravljam zajtrk, mi v glavi še vedno odmevajo vtisi pretekle noči. Proti soncu, skozi mrak, divjam kot pobegli vlak… Ob pol šestih se z Evo dobiva v Dorfarjah, in na mojo veliko srečo se je tokrat Eva velikodušno javila za šoferja. Tako si nastavim sedež v ležeč položaj in kmalu padem v dremež. Po kratkem postanku za kofe na Petrolu v Jesenicah že drviva naprej proti Predelu. Nimam miru in ne obstanka, meni vedno nekaj manjka… Dela se čudovit dan. Mangart je bil odlična izbira, saj...
Continue reading...